2. Mednarodna konferenca Zaupamo v kakovostno šolo prihodnosti

Razpis za mednarodno spletno konferenco

ZAUPAMO V KAKOVOSTNO ŠOLO PRIHODNOSTI

3. in 4. marca 2023, OŠ Danile Kumar Ljubljana

»Svet, kot smo ga ustvarili, je rezultat našega mišljenja. Zato ga ne moremo spremeniti, ne da bi spremenili mišljenja.«Vaša priložnost in odgovornost je, da imate vpliv na življenja otrok in da ste del spreminjanja in rasti sistema.«

(A.  Einstein)

Tudi letos ste povabljeni na mednarodno spletno konferenco z naslovom Zaupamo v kakovostno šolo prihodnosti. Izhodišča in izzivi letošnje marčevske konference 2023 nas napeljujejo k vprašanjem:

→ Kateri so stebri današnje šole? Kaj pa šole prihodnosti?

→ Kako obnoviti/zgraditi zaupanje v kakovost, ko pa svet teži k produkciji, uspehu in zmagovalcem?

 → Kakšna mora biti šola, da bomo v prihodnosti lahko rekli, da je kakovostna?

 → Kje leži resnična vrednost šole in kaj lahko šola da, česar drugi “prostori” ne zmorejo?

 → Ali si kakovostne šole resnično želimo? Zakaj?

 → Kako bo šola sledila spremembam na trgu dela in novim poklicem?

 → Kako bo šola učencem priučila tudi prečna znanja in ne le podatkovnega?

 → Kako bo šola poskrbela, da nam v prihodnosti ne bo zmanjkalo pedagoških poklicev?

 → Kako tehnologija pomaga ohranjati zaupanje v kakovostno šolo prihodnosti?

 → Kako učencem predstavljati poklice prihodnosti?

 → Kako učencem pri učnih urah bližamo življenje, ki ga živijo/bodo živeli, in kako se soočajo z minljivostjo?

 → Kako vzgajamo sebe v smeri dobrih navad, da nam učenci z veseljem sledijo?

Cilji konference

Mednarodna konferenca želi ponuditi nove priložnosti za razmišljanje o sodobni šoli oz. šoli prihodnosti. Prav tako želimo s konferenco srečati in tudi povezovati učitelje, ravnatelje in druge strokovnjake, da podelijo svoje izkušnje ter dobre prakse v svojem delu.

Zato bodo na konferenci:

➙ predstavljene različne dobre prakse v šoli,

➙ izpostavljene debate, predstavitve referatov, okrogle mize, plenarni predavanji, delavnice,

➙ omogočena sodelovanja ter povezovanja za udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa.

Veseli bomo, če boste pripravljeni svoja razmišljanja deliti z nami, hkrati pa vas naprošamo, da se držite danih izhodišč.

Zato vas vabimo, da se udeležite mednarodne spletne konference, ki jo bomo organizirali 3. in 4. marca 2023 na OŠ Danile Kumar v Ljubljani.

Konferenca je namenjena zainteresirani javnosti, predvsem pa strokovnim delavcem v osnovnih šolah. Sodelujete lahko kot poslušalci ali z aktivnim prispevkom. Konferenčni program bo obsegal plenarni del, delavnice ter okroglo mizo. Aktivni udeleženci morajo ob prijavi oddati kratek povzetek. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o izobraževanju.

Za aktivne udeležence prijave na mednarodno konferenco z naslovom Zaupamo v kakovostno šolo prihodnosti zbiramo do 7. novembra 2022 na spletni strani naše šole, kjer se lahko prijavite s pomočjo e-obrazca.  Vse dodatne informacije lahko dobite pri koordinatorici Karmen Bizjak Merzel (bizjakmerzelk@os-danilekumar.si).

Pomembni datumi in kotizacija:

Datumi za aktivne udeležence (avtorje prijavljenih prispevkov):

1. Zadnji rok za prijavo k sodelovanju: 7. 11. 2022 (Prijavo pošljite skupaj s povzetkom prispevka na pripravljeni e-obrazec (500 besed)).
2. Obvestilo avtorjem o sprejetju prispevkov: 28. 11. 2022.
3. Zadnji rok za oddajo celotnega prispevka: 23. 12. 2022.
4. Rok za oddajo zadnje verzije prispevka po morebitnih popravkih: 15. 2. 2023.
5. Prijava preko portala Katis: do 20. 2. 2023

Datumi za poslušalce:

1. Prijava preko portala Katis: do 20. 2. 2023

Kotizacija

• Polna cena za udeležbo: 40 EUR; za udeležence iz VIZ 35,46 EUR

Prijavnico najdete na spletni strani OŠ Danile Kumar www.os-danilekumar.si v zavihku mednarodna konferenca.

Na konferenco se je bilo mogoče prijaviti preko spletnega obrazca do 7. 11. 2022.

Še vedno pa vas vabimo, da se konference udeležite kot poslušalec. Prijavite se v Katis-u.

Program, pripravljen za tiskanje najdete na tej povezavi.

PETEK, 3. marec 2023

SOBOTA, 4. marec 2023

Susana Isabel Pinto Pereira – INCLUSIVE EDUCATION

Inclusive Education (inclusive Schooling) in Portugal is the result of a journey that has been built with multiple changes, first of all, in legislation, but also in the places and leraning contexts for students. It implied the transition of the majority of children and young people from special education instituitions to public schools, which had to adjust to receive them. In line with International guiding documents, namely The Declaration of Salamanca, The Declaration of the Rights of Disable Persons, among others, schools have been facing constant challenges of receiving in their spaces a heterogeneity of students, with different rhythms and leraning styles, with emerging potencial and who access the curriculum with greater or lesser ease. The supports are managed according to the diversity of the learning population needs, on the premise that everyone must have opportunities, being active and involved in the learning process so that they can progress. “No one is left behind” is the motto and the main goal of Inclusive Education.

“ The Inclusive School” belongs to everyone, it is for everyone and with everyone.

Note: In the presentation, I will briefly explain the changes in Portuguese legislation over the years, the existing multilevel support system, how teachers, the human resources that work with students and how teachers colaborate to attend everyone.

Susana Isabel Pinto Pereira was born in 1971. She has been a teacher for 26 years, 11 of which in Agrupamento de Escolas Dr. Costa Matos. She works closely to the management board in the area of inclusive education. She has a degree in Modern Languages and Literatures from the University of Porto, a postgraduate degree in Special Education – emotional and behaviour problems and a Masters in Multi-Disability and Cognitive problems. Susana is the coordenator of the special education department as well as of the multidisciplinar team to support inclusive education in the school cluster. Presently, she is one of the 4 elements os the Portuguese team to represente the school cluster in the ERASMUS + projet ProuD to Teach All: Professional Development Strengthening Competencies to Teach All. Learners in an Inclusive Learning Environment. She is a teacher trainer/coach in the field os special education and inclusive education.

mag. Janja Petkovšek – VEŠČINE ZA POKLICE PRIHODNOSTI

Sodobna tehnološka paradigma dramatično spreminja naše življenje, delovne procese in tudi način dela. Različne oblike mobilnosti potiskajo tradicionalne ideje našega sveta glede dela v povsem nove dimenzije. Tehnologije, kot so 3D-print, glasovno upravljanje, umetna inteligenca IoT pišejo nove knjige o strukturi in izvajanju procesov. Poklicni profili in organizacija dela se spreminjajo povsod. Spremembe bodo vplivale na to, kako in kje opravljamo delo, tako na individualni kot tudi na kolektivni ravni. Spremenili se bodo poslovni modeli, pa tudi modeli izobraževanja in usposabljanja. Vse to odpira vprašanje, ali je današnji vzgojno-izobraževalni sistem zmožen zadostiti potrebam prihodnosti. Več kot polovica današnjih osnovnošolcev bo po dokončanem izobraževanju opravljala poklice, ki danes še nimajo ne imena ne nabora vsebin. Iz mnogih raziskav se že kristalizirajo robovi veščin, znanj in naravnanosti, ki so za uspešno in zadovoljno življenje v vse bolj digitalnem in povezljivem svetu ključne. Eden največjih izzivov, s katerim se srečuje vzgojno-izobraževalni sistem v luči digitalizacije, je zagotavljanje potrebnim kompetenc tako za učitelje kot za šolarje, dijake in študente.

Mag. JANJA PETKOVŠEK je dolgoletna direktorica GZS Združenja kovinske industrije. Je predana delu, ki želi odgovarjati izzivom digitalnega sveta. Na svoji poti pripravlja številna predavanja o digitalnih kanalih za odkrivanje talentov in o iskanju ustreznega kadra. Janja Petkovšek je večletna koordinatorica posebne skupine najboljših kadrovskih strokovnjakov članskih podjetij. Vodi številne projekte in je koordinatorica štiriletnega mednarodnega evropskega projekta za potrebe industrije. Je usposobljena vodilna presojevalka za mednarodne standarde kakovosti. Kot predavateljica in usposobljena mediatorka navdušuje s svojim razumevanjem potreb časa in okolja. Je iskrivo kritična opazovalka šolskega izobraževalnega sistema in si dejavno prizadeva za izboljšanje razmer na področju poklicev prihodnosti. Svoje delo živi kot poslanstvo za mlade v prihodnosti.

Alen Grbec – UČITELJ KOT SO-OBLIKOVALEC DEMOKRACIJE (grbeca@os-danilekumar.si)

Prispevek govori o demokratičnosti kot družbeni normi, o odnosu med šolo in družbo (ki jo vodi politika) ter iskanju srednje poti med tradicionalno in sodobno (permisivno) vzgojo, ki bi dala otrokom tisto, kar potrebujejo za življenje. Rdeča nit celotnega prispevka bo teza, da imamo učitelji pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti, le zavedati se moramo svojega privilegiranega položaja, ki ga imamo znotraj družbeno-tvornih procesov. Cilj vsake šole bi moral biti, da vzgaja odzivne in odgovorne učence, ki razvijajo predvsem kritično mišljenje.

Ana Jurca – USTVARJALNI GIB – z gibanjem do hitrejšega in učinkovitejšega učenja (ana.jurca1@guest.arnes.si)

Vključevanje gibanja v pouk je ključnega pomena, a potrebno je izpeljavo gibanja smiselno načrtovati. Ustvarjalni gib nam ponuja ravno to. Ustvarjalni gib je način dela, pri katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo in  ustvarjajo različne vsebine. Učitelj ne potrebuje dodatnega predznanja, potrebno je le nekaj iznajdljivosti in metodičnega znanja. Učencem prepušča gibalno ustvarjanje, pri čemer pa jih ustrezno spodbuja. Metoda ustvarjalnega giba je še posebej zanimiva za mlajše učence, uporabimo pa jo lahko pri kateremkoli predmetu. Ustvarjalni gib nam omogoča nešteto možnosti in učenci ob tem uživajo, se učijo, presenetijo s svojo iznajdljivostjo, hkrati pa se celostno razvijajo.

Anamarija Cvelbar – BUJENJE LIKOVNE DOMIŠLJIJE IN SLIKOVITOST SVINČNIKA (anamarijab@os-danilekumar.si)

Prispevek v ospredje postavlja učenca oz. otroka, ki v današnjem svetu barvne prenasičenosti, zunanjega blišča, pretiranega krašenja in enoznačnih podob marsikdaj ostane brez prave možnosti za razvoj občutka za likovno dobro, vredno in kakovostno. V prispevku je grafitna risba predstavljena kot medij za urjenje domišljije, potapljanje v notranji likovni svet in spodbujanje kreativnosti pri pouku likovne umetnosti. Prispevek predstavi uporabo didaktičnega pripomočka – avtorske slikanice brez besedila Stara hiša, s pomočjo katerega se učenci pri pouku likovne umetnosti navajajo na opazovanje, prepoznavanje in uporabo likovno pomembnih komponent grafitne risbe.

Damjan Beton –PRAVLJICE PRAV LICE CELIJO (betond@os-danilekumar.si)

Pravljice lahko s pridom uporabimo tudi v pedagoškem procesu. Uporabimo jih lahko za skupinsko kot tudi individualno delo z učenci. Pravljice nosijo in obenem tudi krepijo elemente bistvenega, kar nas ljudi dela celovite. V šolskem prostoru na to celovitost pozabljamo in večinoma pri delu na področju vzgoje in izobraževanja delujemo na področju telesa in psihe. Pozabljamo pa na duhovno razsežnost. Pravljice pa nam omogočajo, da delujemo bolj celovito  – tridimenzionalno; na področju telesnega, na duševnem področju in v duhovni razsežnosti. Preko pravljic učenci sami lahko pridejo do vsebin, ki so zanje pomembne. Lahko bi rekli, da s pravljicami posegamo na področje eksistencialne pedagogike in se usmerjamo k smislu. V prispevku bomo predstavili uporabo pravljic pri delu z učenci, kako nam lahko pomagajo pri podajanju zahtevnih situacij in njihovem reševanju.

Damjan Erhatič – KAKO UČENCE PRIPRAVITI NA POKLICE PRIHODNOSTI (damjan.erhatic@gfml.si)

Digitalna pismenost in kreativno razmišljanje sta ključ do poklicne uspešnosti v prihodnosti, zato je pomembo, da sledimo trendom tudi v izobraževanju ter poskušamo dijakom na raznolikih primerih prikazati uporabo sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije. Pri pouku informatike poskušamo približati nekatera izmed mnogih področij, ki bi jim olajšala izbiro poklica v prihodnosti. Tako imajo možnost spoznati sledeče teme: 3D modeliranje in tiskanje, programiranje na platformi Arduino, izdelava modela realnosti s pomočjo fotogrametrije, Lego Mindstorms EV3, poglobljeno znanje iz računalniških omrežij in drugo. Predvsem robotika se je v zadnjih desetletjih utrdila v številnih industrijskih procesih, v zadnjem času pa kot del našega vsakdanjega življenja. Dijaki pokažejo največ zanimanja za fotogrametrijo.

Eva Zore – UČITELJ ZA ŠOLO PRIHODNOSTI (zoree@os-danilekumar.si)

V luči prizadevanja za kakovostnejše izobraževanje in šolo prihodnosti je pomembno, da se učitelji nenehno izobražujejo, pridobivajo nova znanja in veščine ter osebnostno rastejo. V prispevku bo raziskan učiteljev razvoj, osebnostni napredek, hkrati pa bo izpostavljena povezava med temi pojmi ter pogumom, smelostjo v razredu pri delu z otroki. Razmišljali bomo, kaj so dejavniki, ki učitelja premaknejo iz območja ugodja in udobja v vlogo mentorja, in na kakšen način to doseči. Poseben poudarek bo na medgeneracijski izmenjavi izkušenj in znanj med izkušenimi učitelji in učitelji začetniki kot posebni obliki osebnostne rasti.

Ingrid Peroša – ŠOLA – BREZČASNA ELEGANCA S PRIDIHOM SODOBNOSTI (ingrid.perosa@gmail.com)

S premišljeno izbiro učne metode in smiselno izbranimi nameni poučevanja lahko v učilnici ustvarimo okolje, v katerem se vsak učenec počuti sproščeno, izrazi svoje mnenje in prevzame odgovornost za svoje učenje.  Zamisel, da lahko učitelj v sodelovanju z učenci ustvari tako spodbudno učno situacijo, da pridejo učenci v šolo pripravljeni na aktivno sodelovanje, radovedni, vedoželjni in polni lastnih zamisli in predlogov, deluje utopično. Učitelji pa imamo vendar na razpolago vsa orodja, da ustvarimo in soustvarimo z učenci takšno okolje. Učna metoda obrnjene učilnice omogoča učno šibkim učencem, da krepijo svoje učne strategije in izrazijo svoje močne lastnosti, nadarjenim učencem pa omogoča nadgrajevanje in poglabljanje znanja. Prispevek prikaže, kako metoda obrnjene učilnice krepi zmožnost medsebojnega sodelovanja, reševanja problemov in znanja o digitalnih kompetencah.

Irena Demšar – ŠOLA KOT VAREN PROSTOR Z NIČELNO TOLERANCO DO NASILJA (irena.demsar@guest.arnes.si)

V prispevku bo predstavljen preventivni program Varni, močni in svobodni brez nasilja. Osnovni cilj je krepiti varovalne dejavnike otrok, da bi se znali zaščititi pred nasiljem in da ne bi povzročali nasilja. Otrokom preko igre predstavimo možnosti samozaščitnega ravnanja v različnih situacijah ter jih naučimo, da je samozavesten odziv najboljši, če se znajdejo v situaciji, ko nekdo izvaja nasilje. Učenci se seznanijo in naučijo, kako prepoznati, da gre za nasilje nad vrstniki, kako obdržati svoje pravice, da so varni, močni in svobodni in pri tem spoštovati pravice drugih, kako se ustrezno odzvati, če so žrtev nasilja vrstnika oz. vrstnikov v fizičnem ali spletnem okolju, kako pomembna je pomoč in podpora vrstnikov, kako odraslemu povedati o izkušnji nasilja, kako lahko sami prispevajo k zmanjšanju in preprečevanju nasilja nad vrstniki.

Jasna Hude – URESNIČEVANJE SKRITEGA KURIKULUMA PRI DELU Z UČENCI Z AVTIZMOM (jasna.hude@csgm.si)

Kakovostna šola mora opolnomočiti otroke z motnjo avtističnega spektra za samostojno življenje. Otroci z avtizmom se namreč na tem področju spopadajo z množico izzivov. Prispevek prikaže ne le delo po učnem načrtu, temveč tudi delo skritega kurikuluma, ki daje svobodo za uvajanje vsebin. Le-te bodo učenci lahko uporabili v življenjskih situacijah. V prispevku predstavimo oblike in metode dela učenja socialnih in komunikacijskih spretnosti pri pouku z učenci z avtizmom.

Jasna Klančišar – SPREMELJEVALEC OTROKA Z MOTNJO AVTISTIČNEGA SPEKTRA – pravica ali prestiž? (jasna.klancisar@guest.arnes.si)

V letu 2023 ne govorimo več samo o epidemiji koronavirusa, temveč tudi o epidemiji motenj avtističnega spektra (MAS), saj je pogostost v svetovni populaciji v zadnjih dveh desetletjih narasla za več kot desetkrat. Čeprav ne vemo, zakaj ta izredno strm porast terja znanje, razumevanje, izkušnje in potrebo po intenzivnem raziskovanju te motnje. Posameznike z MAS je potrebno vključevati, usmerjati, krepiti njihova močna področja, da razvijejo svoje potenciale in ne ostanejo prikrajšani, spregledani, tesnobni in degradirani, izključeni in odrinjeni kot manjvredni in drugorazredni. Motnje avtističnega spektra so vseživljenjska ter najhitreje naraščajoča kompleksna razvojna in nevrološka motnja, ki kaže na netipično delovanje možganov oziroma na njihov nepravilen in neobičajen razvoj. Velik pomen ima tudi spremljevalec otroka z MAS, ki vstopa v odnos z otrokom preko različnih vlog. Je otrokov partner pri igri, otroka poučuje, vodi, usmerja ter se odziva na njegove potrebe. Je ključnega pomena za otrokov celostni in zgodnji psihosocialni ter čustveni razvoj.

Jurij Bizjak – INTEGRACIJA V SEGREGACIJI (jurij.bizjak@zgnl.si)

V Sloveniji se vedno več otrokom odkrije ali potrdi eno od oblik posebnih potreb. V srednji šoli se dijak s posebnimi potrebami lahko izobražuje v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, ki jih izvajajo vse redne srednje šole ali pa se izobražuje v prilagojenih izobraževalnih programih, ki jih izvajajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Eden takšnih zavodov je tudi Zavod za gluhe in naglušne v Ljubljani (ZGNL). Napotitev dijaka v zavod ureja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Dolga leta je ZGNL predstavljal dom le gluhim in naglušnim dijakom, ki se niso odločili za integracijo v rednih srednjih šolah. V zadnjih letih pa je ZGNL postal dom tudi dijakom s posebnimi potrebami, ki nimajo govorno-jezikovnih motenj ali niso gluhi ali naglušni. Zavod obiskuje vedno več dijakov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami in otrok z avtističnimi motnjami. Učitelji, ki so se specializirali za področje gluhih in naglušnih, so se kar na enkrat znašli pred novimi izzivi.

Katarina Čepič – VZGOJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ IN DELOVANJE – OMEJITVE IN PRILOŽNOSTI V ŠOLI (cepick@os-danilekumar.si)

Šola v sodobnem času igra veliko vlog, tudi tiste, ki so bile primarne ožjim družinskim in bivalnim skupnostim. Izobraževalni vlogi, ki se zaradi količine informacij in potrebi po reformi usmerja v bolj problemsko usmerjen, integrativen in transdisciplinaren pristop, se pridružuje še vzgojna vloga. Dosedanje prakse kažejo, da je vzgoja za okolje najučinkovitejša, ko je vpeta v medpredmetno povezovanje in je del skritega kurikuluma. Pri tem gre za interdisciplinarno povezovanje, holističnost poučevanja, problemsko učenje in sam šolski ritem. Šola lahko nudi dejavnosti, ki razvijajo veščine in privzgajajo okoljsko zavest: šolski vrtovi, kuhanje, ročna dela, ravnanje z odpadki in ponovna uporaba, zelena ekonomija in turizem, ponovna uporaba in povezovanje z lokalnim okoljem, vzgoja za vrednote … Prispevek prikaže poleg primerov dobre prakse v slovenskem prostoru in tujini, tudi načine, ki bi jih bilo smiselno vključiti v slovenski šolski sistem z zavedanjem iskanja nenehnih novih priložnosti ter upoštevanjem danih omejitev. Zapustiti varnost statusa quo oz. običajnega, utečenega načina razmišljanja v luči vztrajnosti, poguma in odločnosti je del vzgoje in delovanja trajnostnega razvoja.

Katarina Grom – MOČ KAKOVOSTNE ŠOLE V LUČI RAZVIJANJA PISMENOSTI Z UPORABO INTEGRATIVNE METODE OPISMENJEVANJA (grom.katarina@gmail.com)

Cilj prispevka je bil z raziskavo preučiti dosežke učencev na poskusnem nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega razreda iz predmeta slovenščine, da bi primerjali razlike med dosežki v povprečju števila točk glede na slovensko raven, preučevano šolo in izbrani razred. Raziskava je potekala v dveh ločenih šolskih letih in je bila izvedena s kavzalno neeksperimentalno metodo z uporabo kvantitativnega raziskovalnega pristopa. Vzorec raziskave je na nacionalni ravni v obeh letih beležil 10344 učencev, na ravni šole 113 učencev in na ravni preučevanega razreda 37 učencev.  Rezultati raziskave so pokazali visoke dosežke učencev na poskusnem nacionalnem preverjanju znanja ob koncu tretjega razreda v primerjavi s slovenskim povprečjem tako na ravni šole kot preučevanega razreda. Ugotovitve raziskave kažejo, da poučevalna praksa z uvajanjem integrativnega opismenjevanja daje na področju slovenščine odlične rezultate, kar učence vodi h kakovostnemu znanju pismenosti in nudi temeljne osnove za nadaljnje izobraževanje.

Lina Faletič – SPODBUJANJE USTVARJALNOSTI PRI POUKU PSIHOLOGIJE S PRENOSOM TEORIJE V PRAKSO (lina.faletic@os-kosana.si)

Prispevek predstavlja način poučevanja psihologije gimnazijskega programa, ki je v ospredje dajal izkustveno učenje ter delno krepil temeljne kompetence 21. stoletja, kot so podjetništvo in ustvarjalnost. Praktične izkušnje poučevanja kažejo preveliko mero reproduktivnega mišljenja ter premalo kritičnega mišljenja, ki bi moralo biti pri gimnazijcih močno. Učitelji  namreč na podlagi učnega načrta in v misli na maturo v veliki meri vključujejo prav reprodukcijo, ki pa v današnjem času nikakor ni dovolj. Čeprav na ta način dosegajo dobre rezultate, so dijaki pri takšnem reproduciranju znanja bolj ali manj pasivni.

Maja Ilar – VPELJEVANJE MERSKIH PREDPON PREKO ZGODBE (ilarm@os-danilekumar.si)

Pogosti so očitki, da so učni načrti neusklajeni in neživljenjski ter da šola učencev ne pripravlja na življenje. Ti očitki pogosto letijo tudi na poučevanje fizike in matematike. Prispevek se osredotoči na poglavje o pretvarjanju merskih enot, za katerega smo vsaj učitelji naravoslovnih predmetov prepričani, da so življenjsko pomembna vsebina. V prispevku spoznamo pretvarjanje z uporabo merskih predpon na zanimiv način. V želji, da bi učenci predpone bolje sprejeli, se z njimi spoznali in jih tudi v vsakdanjem življenju znali uporabljati, prispevek prikaže zgodbo v obliki stripa. Tak način predstavitve predpon se je izkazal za zelo uspešnega, saj so mnogi učenci ob njem prvič slišali, da imata besedi kilogram in kilometer nekaj skupnega. Zgodba je učencem omogočila, da so sicer že poznano vsebino o enotah videli v drugačni luči.

Maja Repe – VRSTNIŠKA USMERJENOST – NAS OTROCI ŠE POTREBUJEJO? (majarepe@gmail.com)

Kako lahko učitelji zapolnimo vrzel, ki je posledica družbeno-kulturnih sprememb zadnjih šestdesetih let, ter ponovno zavzamemo svoje naravne vloge kot mentorji in negovalci naših mladih, kot vzorniki in vodje, na katere se obrnejo po nasvet in zgled? Učitelji bi morali ves čas ozaveščati, da smo pomemben steber v razvoju vsakega mladega bitja in da smo s tem odgovorni, da družbene spremembe zaznamo in se nanje pravilno odzovemo. Naša odgovornost je, da vsaj delno pokrijemo primanjkljaj, ki ga imajo otroci iz ne-varno navezanih družin oz. da prepoznamo vrstniško usmerjene otroke in jih z orodji, ki so nam na razpolago, pripeljemo nazaj pod okrilje »varnega odraslega«. Prispevek spregovori o tem, kako vzpostaviti navezanost ter graditi odnos odrasli – otrok.

Mateja Kores – Učenje učenja – Ali res poučujemo za prihodnost? (koresm@os-danilekumar.si)

Učenje učenja naj bi učencem ponudilo usvajanje vseživljenjskih veščin, ki jim ne prinašajo zgolj uspeha v akademskem smislu, temveč jih tudi obogati z veščinami, potrebnimi za delovanje v resničnem svetu, ko zapustijo varno in vodeno učenje v šolah. Vedno bolj očitno postaja, da se vrzel med veščinami, ki so potrebne za akademsko uspešnost, in veščinami, ki so potrebne za kasnejšo finančno neodvisnost in karierni uspeh, vedno bolj poglablja. Akademski uspeh še zdaleč ni več zagotovilo za uspešno kariero. Kako učitelji zapolnimo to vrzel in priznamo, da so nekatere veščine na robu izumrtja, medtem ko se druge, za katerimi učenci stremijo, ne vključujejo v učne načrte. Prispevek bo spodbudil k razmišljanju, ali res poučujemo za prihodnost.

Mateja Močnik – RAZVOJNA MISELNOST KOT TEMELJ ŠOLE IN IZOBRAŽEVANJA ZA POKLICE PRIHODNOSTI (mateja.mocnik@gimnazija-skofjaloka.si)

S pomočjo formativnega spremljanja učencev, alternativnih oblik ocenjevanja znanja in spreminjanjem pristopa učiteljev do opazovanja in podpiranja napredka posameznega učenca v zadnjih letih prav tako v ospredje stopa koncept razvojne miselnosti. V večini je slovenski šolski sistem okolje, ki napake učencev kaznuje, ki straši z negativnimi posledicami in na drugi strani na piedestal postavlja popolnost in nezmotljivost učencev, obe skrajnosti pa na koncu leta pretvori v številčne ocene. V takšnem okolju je razvojna miselnost močno zapostavljena. Z več vidikov je razvijanje miselnosti, usmerjene v napredovanje posameznika, temelj izobraževanja za prihodnje poklice. Ravno zato, ker ti poklici še niso definirani, lahko danes učence pripravimo nanje le tako, da se ne ustrašijo nobenega izziva, da so pripravljeni narediti napake in neuspešno preizkusiti svojo idejo. Pri tem ne obupajo, temveč svoje napake analizirajo, se iz njih naučijo vse, kar se lahko, ter z novim znanjem in elanom nadaljujejo svojo pot. Šola prihodnosti mora vzpostaviti varno okolje za učence, v katerem se ne bodo bali negativnih posledic svojih napak in kjer bo glavno vodilo njihova radovednost in ne odlična ocen. Okolje naj podpira drugačne, presenetljive in nenavadne ideje ter daje priložnosti za preizkus teh idej v praksi. Le tako lahko učenci takšno miselnost ponotranjijo do te mere, da noben poklic prihodnosti zanje ne bo nedosegljiva in nerešljiva uganka. Predstavljal jim bo izziv, ne pa oviro.

Matic Mur, Pika Polona Bižal – UJEČNOST KOT EDEN OD KOMPLEMENTARNIH NAČINOV OBRAVNAVANE MOTNJE POZORNOSTI IN HIPERAKTIVNOSTI (ADHD) (pikapolona.bizal@os-vv.si, matic.mur@os-vv.si)

Možgani oseb z ADHD se razlikujejo od nevrotipičnih možganov, kar nakazuje, da je vzrok za ADHD nevrofiziološki. V splošnem so razlike ugotovljene predvsem na področjih prefrontalnega korteksa in nekaterih globokih možganskih centrov ter v povezavah med njimi. Pri nevrotipični populaciji so to področja, na katera vadba čuječnosti vpliva na način, ki je ravno nasproten težavam, značilnim za delovanje možganov oseb z ADHD. Čuječnost mnoge možganske strukture ne le aktivira, temveč lahko doseže tudi trajne spremembe v njihovi strukturi in delovanju, kar predstavlja velik potencial za tovrstno obravnavo oseb z ADHD. Obratno pa čuječnost predstavlja velik izziv za osebe z ADHD, kar pa ne pomeni, da čuječih stanj zavesti njim ni mogoče dosegati in razvijati. Raziskave in programi na tem področju so še v začetni fazi, v fazi raziskovanja. V prispevku so predstavljene ideje, kako je mogoče čuječnost pri otrocih z ADHD negovati in razvijati v okviru šole.

Natalija Augustinovič – PRILOŽNOSTI, KI JIH IMA ŠOLA V ČASU DRUŽBENE TESNOBE (natalija.augustinovic@os-borcev.si)

V Sloveniji in v svetu vsakoletno narašča število mladih ter odraslih oseb, ki se soočajo s tesnobo. Ta  jim onemogoča kakovostno in ustvarjalno življenje. Prispevek predstavi fenomen tesnobe v svetu in v slovenskem prostoru. Naniza tudi nekaj obstoječih možnosti za pomoč mladim ter izpostavi šolo kot prostor, ki lahko ponudi preventivne dejavnosti v luči realitetne terapije in nevrolingvističnega programiranja vsem učencem ne glede na finančne zmožnosti družine, v kateri odraščajo. Tudi nevrolingvistično programiranje lahko uspešno vnašamo v šolski prostor in s tem pomagamo učiteljem in učencem živeti skupaj v delovnem, spoštljivem in podpornem okolju, kjer je prostor tudi za učenje o življenju.

Natalija Podjavoršek – VEČ NIVOJSKO POUČEVANJE MATEMATIKE (natalija.podjavorsek@gmail.com)

Prispevek podaja izkušnjo izobraževanja o šoli prihodnosti na Finskem, ki bi jo bilo smiselno implementirati v slovensko šolstvo. Učitelji vemo, da je potrebno poučevati na različnih nivojih težavnosti, kar je v razredu zahtevno. Učno šibkejši učenci in dijaki potrebujejo učitelja ves čas, zato pri rednih urah naredijo malo samostojno. Posledično pa učitelju primanjkuje časa za učno sposobnejše dijake in učence na višjem nivoju. Ena od možnih praktičnih rešitev je podana v prispevku in nakazuje drugačen način dela pri urah matematike – večnivojski pouk matematike.

Nataša Kne – PROFIL DIJAKA IN PEDOCENTRIČNOST V PROGRAMU MEDNARODNA MATURA (natasa.kne@gimkr.si)

Filozofija programa mednarodne mature v središče izobraževanja postavlja dijaka. Ob tem se pedagogu postavlja veliko dilem glede osmišljanja pedocentričnega programskega modela in kako ga implementirati v učnem procesu. Članek naslavlja učno teorijo in prakso ter poskuša osvetliti smiselnost profila dijaka, ki je razumljen kot ideal dijaka, ki naj bi se mu v učnem procesu približali, če že ne osvojili. Ob tem se zastavlja vprašanje odgovornosti za dosego ideala, ki jo nosita tako dijak in učitelj, pri čemer je v prvi vrsti potrebno določiti, kaj sploh pomeni »biti v središču«. »Biti v središču« namreč vzpostavlja odnos središča in obrobja ter s tem povezanih vlog in odgovornosti. Če je dijak v središču, je učitelj na obrobju. Cilj članka je pokazati, da bi morali biti cilji pedocentričnega modela mednarodne mature oblikovanje samostojnega in odgovornega mladega človeka, ki mu je učitelj v oporo in mentorstvo, medtem ko mora dijak prevzeti odgovornost za svoje učenje.

Primož Šajna – DELAVNICA IZ OBNOVLJIVIH VIROV ZA OSNOVNE ŠOLE (primoz.sajna@scv.si)

V času informacijsko-komunikacijske družbe, ko se tehnika razvija z velikimi koraki, je potrebno mladim zagotoviti izkušnje, ki jim bodo pomagale na nadaljnji življenjski poti. Te izkušnje zagotavljamo in uresničujemo s pomočjo promocijskih delavnic za OŠ, ki povezujejo osnovno znanje iz osnov elektrotehnike, električnih meritev, sončnih celic in praktičnega samostojnega dela vseh udeležencev. V zadnjih letih opažamo, da področje tehnike in računalništva zanima vse več deklic, ki so zelo vztrajne in inovativne. Prispevek prikaže praktične izkušnje delavnic iz obnovljivih virov.

Tjaša Rojko – TEMATSKE RAZREDNE URE IN TUTORSTVO – šola sedanjosti in prihodnosti (tjasa.rojko@ospvmb.si)

Za uspešno delovanje v različnih življenjskih situacijah potrebujemo dobro razvite socialne veščine. Pomembno je, da se zavedamo njihove vrednosti in da spodbujamo njihov razvoj, še posebej v teh časih, ko so se otroci skoraj dve šolski leti šolali na daljavo. Učenci so ob ponovnem prihodu v šolo doživljali velike stiske. Opazili smo pomanjkanje pozornosti, nižjo učno učinkovitost in motivacijo za šolsko delo ter tudi slabše socialne spretnosti. Želeli smo okrepiti vsa našteta področja, zato prispevek prikaže izvajanje tematskih razrednih ur in tutorstva. Razredne ure so bile organizirane po načelih formativnega spremljanja in glede na zaznale težave. Tutorstvo pa je bilo prvotno namenjeno premagovanju vrzeli v znanju, ki so nastale kot posledica šolanja na daljavo, s poudarkom na razvijanju in krepitvi socialnih veščin.

Zbornik je dostopen na tej povezavi.

• Karmen Bizjak Merzel
• Andreja Hazabent
• Žan Jovišić
• Uroš Medar
• mag. Mojca Mihelič
• Klemen Strmljan
• Urška Šuštaršič
• Oskar Težak