Konferenca Soustvarjajmo kakovostno šolo

Ljubljana, 10. 2. 2021

R A Z P I S

ZA MEDNARODNO SPLETNO KONFERENCO

SOUSTVARJAJMO KAKOVOSTNO ŠOLO

(izvedba v dveh delih)

Lanskoletno izpeljavo mednarodne konference Soustvarjajmo kakovostno šolo, ki smo jo želeli izvesti 17. marca 2020 na OŠ Danile Kumar v Ljubljani, nam je preprečila nastala epidemija.

Letos smo se odločili, da jo bomo izvedli s pomočjo spletnih orodij, in sicer v dveh delih: uvodni del 5. in 6. marca ter nadaljevanje 27. avgusta 2021, v skupnem obsegu 16 ur.

Nekateri cilji, h katerim stremimo, so:

• še najprej kakovostna splošna izobrazba,
• usvajanje novih strategij učenja, ki vključujejo tudi IKT,
• ozaveščanje o pomembnosti osebnega ravnovesja,
• učenje dnevne organizacije lastnega dela in učenja,
• nujno gibanje v času učnega procesa in izven njega,
• oblikovanje šolske kulture, temelječe na empatiji in sprejetosti s poudarkom na sistemu sprejetih vrednot.

Eno od temeljnih načel dobre šole je tudi izboljšanje kakovosti odnosov in boljša medsebojna povezanost. Zato ste povabljeni, da skupaj iščemo odgovore na naslednja vprašanja:

• Kakšna je vloga učitelja v 21. stoletju?
• Na kakšne načine pri učencu razvijamo kritično razmišljanje, načrtovanje in raziskovanje lastnega učenja ter znanja?
• Kaj naši učenci v učnem procesu potrebujejo, da učni proces poteka v sodelovalnem in spodbudnem okolju?
• Kako pomembno je doživljajsko učenje in koliko ga vnašamo v svoje poučevanje?
• Kako spodbujamo medvrstniško sodelovanje in kje so največje ovire zanj?
• Katera znanja, veščine in izkušnje morajo pridobiti osnovnošolci?
• Za kakšno partnerstvo gre pri odnosu učenec – učitelj?
• V kakšni meri se sliši glas učitelja in v kakšni glas učenca?
• Kateri so pomembni gradniki samopodobe generacij z, α … ?
• Kaj pozitivnega nam je prinesla v šolski prostor pandemija?
• Digitalizacija učnega procesa

Vabimo vas, da se za oba dela konference prijavite k udeležbi preko portala Katis, najkasneje do 3. marca 2021. Za drugi del konference je še čas za prijavo aktivnega sodelovanja z izvedbo delavnice oz. predavanja.

Uvodni del

V petek, 5. marca popoldne, in v soboto, 6. marca 2021, program zajema nastope štirih plenarnih govorcev, priznanega slovenskega strokovnjaka dr. Kristijana Muska Lešnika ter tri govorce iz tujine z bogatimi izkušnjami na področju šolstva. Poleg teh smo v prvi del konference umestili lanskoletne prijavljene in odobrene prispevke. Podrobnejši program tega dela bo od 11. 2. 2021 dalje objavljen na spletni strani OŠ Danile Kumar
http://www.os-danilekumar.si/konferenca-soustvarjajmo-kakovostno-solo/ .

Aktivni udeleženci, ki ste bili izbrani že lani,  morate ob prijavi oddati le še povzetek v angleškem jeziku na spletni strani www.os-danilekumar.si. Tu boste našli tudi navodila za pripravo strokovnega prispevka. Celoten strokovni prispevek za 1. del konference pričakujemo do 28. februarja 2021. Prosimo, da na naslov bizjakmerzelk@os-danilekumar.si pošljete gradivo, ki ga boste uporabili za prezentacijo svojega prispevka.

Nadaljevanje konference

Na podlagi odzivov ter želja udeležencev bomo 27. avgusta 2021 organizirali nadaljevanje navedene mednarodne spletne konference, za katero sprejemamo nove prijave za vašo aktivno udeležbo. V tem primeru se je ravno tako potrebno do 3. marca prijaviti preko Katisa, poleg tega pa velja še naslednja časovnica:

• 31. marec 2021 – rok za oddajo prijave preko spletnega obrazca (gl. zgornjo povezavo) s povzetkom v slovenščini in angleščini,
• april 2021 – obvestilo o sprejetju ali zavrnitvi prispevka,
• julij 2021 – rok za oddajo celotnega članka (v enem od jezikov konference), priporočena dolžina 6–10 strani (več informacij bomo podali na spletni strani www.os-danilekumar.si).

Navodilo za izvedbo delavnice boste prejeli takoj po prijavi.

Strokovni prispevki bodo objavljeni v elektronskem zborniku, ki bo izšel na dan avgustovske konference. Vsi udeleženci boste prejeli potrdilo o udeležbi, izvajalci delavnic pa tudi potrdilo o samostojnem referatu na mednarodni konferenci. Del konference bo potekal v angleškem in hrvaškem jeziku. Kotizacija za konferenco (1. in 2. del) je 10 evrov. Vse dodatne informacije naslovite na Karmen Bizjak Merzel (bizjakmerzelk@os-danilekumar.si).

Karmen Bizjak Merzel, OŠ Danile Kumar
koordinatorica konference       

Urnik, pripravljen za tisk, najdete na povezavi.

2. del:

PETEK, 27. avgust 2021

1. del:

PETEK, 5. marec 2021

SOBOTA, 6. marec 2021

• dr. Kristijan Lešnik Musek – Kakovostna šola po epidemiji: O coklah in krilih
• Jukka Miettunen – Managing the Change Finnish Way
• James Brightman – Launching Virtual Professional Learning Networks within ACES

2. del

PETEK, 27. avgust 2021

1. Anja Brezovnik: Poučevanje po Hejnyjevih principih (anja.brezovnik@gmail.com)

Poučevanje po Hejnyjevih principih predstavlja metodo poučevanja matematike, s katero učenec raziskuje matematiko izkušenjsko in ob tem doživlja zadovoljstvo. Poučevanje po Hejnyjevih principih pripomore k uspešnemu vpeljevanju matematičnih pojmov in vsebin skozi dejavnosti, ki motivirajo; učenec pa z njimi pride lažje do zastavljenega učnega cilja. Upoštevajo dvanajst ključnih načel, ki tvorijo celovito učenje. Hejnyjevi principi temeljijo na štiridesetih letih razvijanja in preizkušanja te metode ter vključujejo primere dobre prakse poučevanja matematike vse od časov starega Egipta naprej. Principe uporabljajo vzgojitelji v vrtcu in osnovnošolski učitelji. V tem prispevku predstavimo dvanajst Hejnyjevih principov.

2. Alen Grbec: Šola, kritično mišljenje in filozofija (grbeca@os-danilekumar.si)

Šola je prostor, kjer se izobražujejo in vzgajajo prihodnje generacije, ki bodo nekoč krojile ta svet. Zato je nujno potrebno spodbujati veščine, ki jim bodo v pomoč pri soočanju z izzivi, ki jih čakajo. Kljub temu pride pogosto do ravno obratnega procesa, ko lahko šola odvrača učence od znanja in s tem ubija radovednost otrok. To je nesprejemljivo, saj bi šola morala ostajati prostor, ki spodbuja in neguje radovednost otrok, jim ponuja odgovore na mnogotera vprašanja ter hkrati odpira nova neraziskana območja, vredna poglabljanja. Kritično mišljenje je eno izmed ključnih orodij, s katerim si lahko tako odrasli kot otroci pomagamo pri spopadanju s svetom, v katerim živimo, zato ga je potrebno – tako kot to velja za športne (telesne) veščine – vaditi do te mere, da postane rutina. Izhodišče za to so že zdavnaj postavili filozofi, predvsem Sokrat.

3. Amalija Mikulan: Likovno ustvarjanje in pozitivna samopodoba učencev (mikulana@os-danilekumar.si)

Pravilni učiteljev pristop ob skrbno načrtovanih likovnih problemov vodi k temu, da likovna umetnost postane močno področje prav vsakega učenca. Motivacja otrok pri likovnem ustvarjanju je bistveno večja, če so likovne tehnika raznolike, še posebej kombinirane. Prispevek bo obravnaval nove likovne izzive ob vzajemnem zadovoljstvu tako učenca kot učitelja.

4. Tadeja Galonja: Uvod v delo z zgodovinskimi viri (galonjat@os-danilekumar.si)

Zgodovinarjevo osnovno delo je primerjava in analiza pisnih virov. Gre za zapleten proces ugotavljanja, kaj se je v preteklosti zgodilo in zakaj. Z vlogo zgodovinskih virov in delu z njimi se učenci seznanijo v 6. razredu, ko še nimajo osnovnega zgodovinskega znanja in izkušenj. Delo z zgodovinskimi viri je zato zanje lahko abstraktno in zahtevno. Učencem ponudimo rešitev: niz iger različnih vlog, ki jih korak za korakom seznani s pomenom izvora, vzroka/namena nastanka, uporabnosti in omejitev (npr. predsodki) različnih virov, pa tudi z vzroki, zakaj lahko na podlagi istih virov naredimo različne sklepe.

5. Nataša Štebe: Starejši učijo mlajše (natasastebe@gmail.com)

Učitelji si želimo, da bi na šoli prevladovali dobri odnosi tako znotraj razreda kot tudi med vsemi učenci na šoli. Ni pa dovolj, da se o medsebojni strpnosti, pomoči, prijaznosti … pogovarjamo le znotraj razreda. Učenci morajo to doživeti in zato potrebujejo širšo ter konkretno izkušnjo. V svojem prispevku predstavljam uspešen projekt Starejši učijo mlajše, ki je veliko pripomogel, da so se učenci od 1. do 9. razreda bolje spoznali, se začeli pozdravljati na hodnikih, se spodbujali in razvijajali empatijo do mlajših. Za doseganje teh ciljev je bilo potrebno vložiti veliko truda pri organizaciji, izvedbi in povezanosti vseh sodelujočih učiteljev. Že po prvem letu smo učitelji in učenci ugotovili, da nas boljši medsebojni odnosi bogatijo in nam lepšajo šolski prostor. Dejavnosti za krepitev medsebojnih odnosov z novimi idejami so postale naša stalnica.

6. dr. Bojan Jeraj: Vloga pedagoških delavcev pri odpravljanju spolnih stereotipih v šoli in širšem družbenem okolju (bojan.jeraj@guest.arnes.si)

Spolne stereotipe srečujemo povsod okoli nas in največkrat gre za posploševanja na podlagi določenega spola, ki se jih niti ne zavedamo, kakor tudi ne njihovih družbenih posledic. Spolni stereotipi so lahko za mlade generacije zelo škodljivi in pomembno vplivajo na njihovo vedênje, čustvovanje, na izbiro hobijev in smeri šolanja. Da bi posamezniki ugajali okolici in izpolnili pričakovanja pomembnih ljudi v njihovem življenju, so pripravljeni na kompromisne odločitve, ki pa pogosto vodijo v zanikanje njihovih želja in poslanstva. Prav tako pa je odpravljanje spolnih stereotipov pri mladih pomemben korak k večji enakosti spolov v 21. stoletju. Pri vsem omenjenem igrajo pomembno vlogo tudi pedagoški delavci v vrtcih in šolah, saj naj bi pogosto tudi sama šolska kultura temeljila na določenih spolnih stereotipih, kjer pedagoški delavci z lastnimi pričakovanji do učencev in učenk ter lastnimi spolnimi stereotipi vplivajo na reprodukcijo obstoječih spolnih stereotipov pri mladih.

7. Mateja Kores: Je poučevanje jezika v 21. stoletju res kvantna fizika? (koresm@os-danilekumar.si)

V času stremenja k vedno večji avtonomiji učencev, ob pojavu novih metod in iskanja najboljšega načina poučevanja v 21. stoletju, se predvsem učitelji jezika srečujemo z različnimi pristopi in tehnikami, ki zagotavljajo kar največji uspeh. Uspeh pa je, da učenci jezik usvojijo in ga znajo uporabljati. Pedagogi skušamo svoje vsebine osmisliti in približati uporabnosti v resničnem življenju. Predavanje bo s praktičnim delom pokazalo, da včasih ni vse zlato, kar se sveti, in da ni vedno potrebno odkrivati tople vode, da smo pri poučevanju uspešni in v koraku s časom.

8. Jasna Lavrenčič: Povezava gibanja z učenjem med poukom (lavrencicj@os-danilekumar.si)

Gibanje je sestavni del našega vsakdana. Je kakršno koli gibanje našega telesa, katerega rezultat je poraba energije (izgorevanje kalorij). Gibanje ni samo šport. Hitra hoja, sprehod, igra, pospravljanje, ples, hoja po stopnicah, tek, poskoki … vse to je gibanje. Če to gibanje načrtujemo, temu rečemo tudi telesna vadba. Gibanje in telesna vadba ima ključno vlogo pri učenju in pomnjenju (Sousa, 2013), saj izboljšujeta razpoloženje in pripomoreta k lažjemu procesiranju informacij, ki jih človek sprejme oz. zazna (kognitivne funkcije). Z gibanjem si lahko pomagamo ustvariti predstavo o določeni temi. Otroci in odrasli lahko z gibanjem hitreje usvojimo določeno znanje. Šolske ure lahko poživimo, naredimo bolj zanimive in kakovostne, če vanje vključimo gibanje. S tem pa tudi dosežemo, da si učenci tudi več zapomnijo.

9. Maja Sušin: Učenčev osebni načrt in vodenje razreda (maja.susin1@guest.arnes.si)

Poleg urejanja dokumentacije ter sodelovanja s starši in drugimi učitelji je najpomembnejša razrednikova naloga vodenje oddelčne skupnosti. Kako soustvarjati pogoje in usmerjati otroke, da bi se med njimi oblikovali dobri odnosi, občutek varnosti in sprejetosti, je velik izziv. Vse to pomembno vpliva na zdravo samopodobo otroka in njegov učni uspeh. Primer dobre prakse je osebni načrt, ki sem ga izdelala in ki ga redno spremlja vsak učenec zase. S tem prevzame odgovornost za svoj napredek, prepoznavanje svojih želja, za postavljanje in doseganje ciljev. Razrednik učenca spremlja. Tako ga bolje spozna, razume njegovo mesto med sošolci ter odnose med njimi, kar mu je v pomoč pri delu z vso skupino. Lažje si tudi pridobi zaupanje ter izkoristi moč spodbude in pohvale, ki pomembno vplivata na posameznika in razredno klimo.

10. Ines Makovec: Primerjava usvojenega znanja snovi, podane z videoposnetki na daljavo in pri pouku (inesm.makovec@gmail.com)

V času epidemije in šolanja na daljavo so se odprla nova vprašanja: Koliko znanja bodo učenci usvojili od snovi, podane preko računalnika? Izvedla sem primerjavo usvojenega znanja z videoposnetki in pri pouku že leta 2015. Raziskavo sem začela z izdelavo dveh videoposnetkov – prvega za ponovitev snovi in drugega za vpeljavo nove snovi. Ker je bila snov zelo specifična, sem eksperiment lahko izvedla samo pri pouku matematike v gimnazijskem programu. Učence, predhodno razdeljene v oddelek A in B, sem uporabila za eksperimentalno in kontrolno skupino. Preverjala sem, kako dojemajo razlago preko računalnika z videoposnetki ter ali so dovolj zaupanja vredni za samostojno učenje doma. Ugotovila sem, da so na splošno več znanja pridobili učenci kontrolne skupine. Če pa primerjam samo dosežke »posttesta« med obema skupinama, so oboji dosegli skoraj identične rezultate.

11. Ana Deutsch Sodnik: Izražanje in obvladovanje čustev (ana.deutsch@gmail.com)

Sodobna kakovostna šola je usmerjena v celostni razvoj posameznika. Eno od pomembnih področij razvoja je čustveno področje. Otroci in mladostniki se v obdobju odraščanja, srečajo s številnimi, raznolikimi čustvi. Vsak doživlja čustva na drugačen način, prav tako jih vsak drugače obvladuje in izraža. V referatu predstavljam pomembnost čustvenega razvoja, vpliv čustev na posameznika ter strategije, s katerimi učencem pomagamo, da se naučijo prepoznati lastna čustva, jih obvladovati in na primeren način izražati.

12. Tatjana Kržan: Z gibanjem in didaktičnimi igrami do znanja biologije (kerzant@os-danilekumar.si)

Gibanje pripravi možgane k boljšemu učenju, saj spodbuja nastanek novih možganskih celic in povezav med njimi ter izboljšuje pozornost. Biologija kot veda o življenju učence spodbuja graditi odgovoren odnos do okolja in zdravega življenjskega sloga. Z vključevanjem gibanja in iger pri pouku biologije učenci tako z roko v roki skrbijo za svoje zdravje in bolje usvajajo novo znanje.

13. Sara Drnovšek: Projekt žive slike (sara.drnovsek@stanislav.si)

Projekt Žive slike je eden izmed treh projektov, ki jih vodim na naši šoli in so povezani z umetnostno zgodovino. Namen in cilj projekta Žive slike je, da učenci spoznajo mojstrovine likovne umetnosti in da jih doživijo kot žive stvaritve — torej slike pred njimi oživijo s svojo zgodbo, motiviko in tudi v smislu spoznavanja slikarjevega življenja. Izbrano sliko izpostavim v galerijo, tam na poseben način oživi (nekatere slike so prav živahne — sprehajajo se po šoli in ogovarjajo učence in učitelje). Tako se slika na poseben način predstavi učencem. Izpeljavo takšnega projekta bomo prikazali v delavnici.

14. Vida Kotnik: Motivacija učencev na daljavo (vidica.kotnik@gmail.com)

Letošnje leto je bilo v šolstvu posebno. Ker se je spremenil prostor in način poučevanja, smo učitelji spremenili in prilagodili svoje metode. Iskali smo najustreznejši način, da bi bilo delo na daljavo zanimivo in bi se učenci čim manj soočali s takšnimi in drugačnimi težavami. Ker je notranja motivacija pri nekaterih učencih vidno upadala, sem se povezala z njihovimi starši. Povedali so mi, da so otroci bolj motivirani, če me vidijo in poslušajo mojo razlago. Ker sem želela, da so uspešni, sem navezala stik z njimi na način, o katerem nisem nikoli razmišljala. V prispevku bom predstavila svoj način poučevanja na daljavo s pomočjo videov.

15. Dr Nasreen Majid: Using reflective journals in mathematics in Key Stage 2 to develop deeper thinking and understanding of mathematical processes (n.majid@reading.ac.uk)

This workshop will provide an introduction on the how to develop the use of mathematics journals to support pupils’ metacognition and self-regulation capabilities in the teaching and learning of mathematics. The workshop will share research carried out with Year 5 and Year 6 in a British Primary school. The project was inspired by recent work on metacognition and self-regulation by the Education Endowment Foundation (EEF, 2018). Pupils completed mathematical journals every week for three terms. A review of written reflections showed increased awareness of mathematical thinking and demonstrated marked improvements in self-reflection and mathematical ability. The process also provided an opportunity to focus teaching for the class and individual pupils. Hence, writing journals helped pupils to improve their mathematics and their conceptual understanding of the subject.

16. Nataša Lacković: Using graphic novels and comics in teaching across subjects: introducing a flexible “inquiry graphics” teaching method (n.lackovic@lancaster.ac.uk)

This workshop will explore a flexible and adaptable method for teaching with graphic novels, sketching and comics across subjects termed “inquiry graphics” that I developed over years of research and teacher feedback. Some of the outcomes of the studies I conducted on the method suggest major benefits and transformations in learners’ behaviour and performance, based on methodological applications, such as an 100% increase of interest in reading by reluctant readers, enhanced creativity and emotional wellbeing, and high evaluation and recommendations for the applications of graphic novels and visual media in teaching by participating teachers of history, citizenship, languages and art, as well as learners.

17. Adam Jagiello-Rusilowski: Monkeys, hats & keys – intervention through drama (adam.jagiello-rusilowski@ug.edu.pl)

Drama offers roles to safely exercise your agency and initiative both in positive and stressful situations. When you realize that a given behavior or attitude is not the ideal one or seems unacceptable you do not feel guilty or wrong – it is the character who makes mistakes and says foolish things. But you learn from those failures and feel support of the group in searching for better coping strategies. You critically chose your real role models and become the narrator of your own story. You are able to switch the perspectives, get into somebody’s else’s shoes and see the difference that empathy makes for yourself and peers. Drama reduces prejudice (DICE project -average of 20%) and fear of uncertainty (14%), it builds resilience and gratitude to the community of learners.

Materials needed:

• A4 sheets of paper, collection of several unusual keys (or photos)
• A video of the story (first two minutes) https://www.youtube.com/watch?v=bgqWmPZetQE

18. Andrew Tomlin: Diversity in literature in the classroom is vital in so many ways (andreptom@hotmail.co.uk)

19. Marie Källström: With international mobility to networking in schools for the development of digital competences (marie.kallstrom@englishschool.se)

English school In Upplands Väsby, Sweden has successfully engaged in a number of collaborations and projects within the Erasmus program. We have had student exchanges as well as teacher exchanges (K1 + K2). Today we are participating in a project with 4 other countries and the topic is “the power of women”.

The main benefit of collaboration is to be able to engage in other school systems and learn from each other. To exchange best practise and talk about similarities and differences in the different school systems, share teacher techniques, classroom management and spark ideas to spin off and bring back to your own school. Networking is great for sharing ideas and knowledge, but they can also surface areas of shared concern where we can address a particular issue and discuss different solutions. I have enjoyed exchanging” positives and negatives” as a school leader with Aleksander.

In my experience from these collaborations, a teacher is always a teacher and once you put them in a classroom whether it is in Sweden, Spain, or Slovenia they will interact pretty much in the same way. The engagement and love for teaching is universal.

20. Monica Bori Sanz Tandem: Learn to play music and create community (mbori2@xtec.cat)

This workshop focuses on the Tandem ORFF project, which is a co-work and collaboration between Patufet Sant Jordi Francesc Batallé i Aragonès school (Catalonia, Spain) and EMMCA (Municipal Music School and Arts Centre). It has been carried out for the last four
years. One of the key points of this school’s project is to, through music and the Orff method, work on the languages of expression to promote communication skills and thus contribute to the integral development of children by ensuring inclusion. In this workshop we are going to explore the following issues regarding the Tandem Orff Project.

1. del

PETEK, 5. marec 2021

1. Katarina Lovenjak: Naj se krešejo mnenja ali preprost recept za razredno debato (katarina.lovenjak@gimkr.si)

Kako lahko učitelji učencem zagotovimo čas in prostor, kjer se lahko načrtno urijo v razvijanju argumentov, utemeljevanju raznolikih mnenj in stališč? Kje mladi skozi najrazličnejše tematike razvijajo kritično mišljenje? Predstavitev bo prikazala, kako to storiti na preprost način z razredno debato, v kateri aktivno sodeluje do trideset učencev ne glede na njihove različne stopnje predznanja, veščin in sposobnosti.

2. Simona Samida Cerk: Interdisciplinarni pristop pri poučevanju družbe v 5. razredu (simona.samida-cerk@guest.arnes.si)

Prispevek predstavlja izzive sodobne šole, ki temeljijo na interdisciplinarnem poučevanju, sodelovalnem učenju, inovativnih učnih pristopih ter učnih okoljih, podprtih s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Sodobni koncepti znanja v ospredje postavljajo spretnosti in veščine, kot so sposobnost samostojnega iskanja informacij, sposobnost kritičnega presojanja informacij, sposobnost uporabe informacij v različnih situacijah, reševanje problemov, sodelovanje in ustvarjalnost. Pri tem je pomembna digitalna pismenost tako učiteljev kot učencev. V prispevku so podane smernice in inovativne rešitve poučevanja družbe v 5. razredu skozi interdisciplinaren pristop, pri katerem so učenci motivirani, miselno aktivni, samostojni ter dosegajo visoke učne učinke. Učitelj v sodobni šoli ni le posredovalec znanja, ampak tudi navduševalec, povezovalec in poslušalec.

3. Tina Starec Klobasa: Kamišibaj povezuje (starect@os-danilekumar.si)

Kamišibaj (jap. kami: papir in šibaj: gledališče) je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah s pomočjo lesenega odra in je kot taka izjemno uporabna v pedagoškem procesu, saj vključuje vse elemente formativnega spremljanja, zagotavlja medpredmetno povezovanje ter omogoča široko paleto možnosti za notranjo diferenciacijo. Poleg tega bo vračanje k analognemu po obdobju, ko je velik del pouka potekal na daljavo s pomočjo sodobnih tehnologij, še toliko bolj pridobilo na veljavi in ga je potrebno sedaj še bolj aktivno spodbujati.

4. Anja Podreka: Sodobna umetnost v osnovni šoli (podrekaa@os-danilekumar.si)

Predavanje se osredotoča na vodenje učencev skozi izdelavo projekta, ki je vezan na osebno izbiro motiva ali tematike (politika, okoljevarstveni problemi, skupnost …) ter hkrati iskanju referenc. V drugem delu projekta se učenci posvetijo načrtovanju izdelave modela (3D), nato pa ga tudi izvedejo. Predavanje bo namenjeno širjenju znanja in izkušenj o možnosti izvedbe novega učnega načrta ali prenovi, ki bi bila primerna sodobnejšim praksam poučevanja, poznavanja in razumevanja globalnih problematik skozi umetnost.

SOBOTA, 6. marec 2021

1. Mojca Planinc: Gledališče je lahko naše igrišče, laboratorij, kuhinja … (mojca.planinc1@guest.arnes.si)

Pomembno se je zavedati, da se gledališče kot umetnost in gledališče kot medij poučevanja popolnoma razlikujeta. V praksi ne zasledimo veliko konkretnih primerov gledališča kot medija poučevanja v šoli. Gledališče daje otrokom možnost raziskovanja, soočanja s težavami, odkrivanja drugačnih rešitev problemov. Proces poteka v spodbudnem, sprejemajočem okolju in učenci se tako učijo kritičnega mišljenja. Po uvajanju gledaliških dejavnosti opažam pozitivne odzive otrok, trajnejša, praktično pridobljena znanja, hitrejše memoriranje, ustvarjalno reševanje problemov, izboljšanje orientacije in koordinacije, samozavestnejše govorno nastopanje, izboljšanje in ozaveščanje lastne komunikacije, izboljšanje odnosov med učenci … Učenje preko gledališča ni le izkustveno, je hkrati tudi celostno.

2. Lojzka Lušin: Življenjska matematika (lusinl@os-danilekumar.si)

 Če želimo vzpodbuditi najvišji nivo kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, moramo poučevati matematiko s pomočjo celostnih problemskih nalog iz vsakdanjega življenja. Pri teh nalogah se osnovne matematične vsebine prepletajo in povezujejo z elementi iz vsakdanjega življenja. Pri reševanju mora učenec misliti z matematičnimi vsebinami, jih smiselno povezati in nadgraditi. Raziskovanje življenjskega problema na tak način pripelje učenca do najvišje stopnje razumevanja danega problema, kar pokaže z ustvarjanjem podobnih lastnih življenjskih situaciji. Delavnica bo prikaz povezave matematični vsebin in situacij iz vsakdanjega življenja s pomočjo razvoja različnih veščin, kot so sodelovalno učenje, samostojno raziskovanje in evalviranje svojega dela. Znanje, pridobljeno na tak način, da ga lahko prikličemo s problemskimi življenjskimi situacijami, je živo, gibko in aktivno. 

3. Brigita Praznik Lokar: Formativno spremljanje pri pouku zgodovine z avtentičnimi nalogami (praznikl@os-danilekumar.si)

Formativno spremljanje učence navaja, da samostojno razmišljajo o svojem učenju, načinih, kako priti do znanja, kaj so se naučili, katere veščine so pridobili in čemu se sploh učiti. Vloga učitelja pa je, da učence vodi in jim ozavesti vse korake formativnega spremljanja. Tako učitelj v učilnici stopi v ozadje, vseeno pa tak pouk od učitelja terja veliko priprav in časa.

4. Tanja Jankovič: Animirani film pri projektnem delu v razredu (jankovict@os-danilekumar.si)

V prispevku se posvetimo zaključni fazi projektnega pristopa k učenju – predstavitvi naučenega. Predstavitev naučenega, izdelkov in dokazov o učenju je izrednega pomena, saj učenci s tem dodatno osmislijo učenje in ga postavijo na svoje mesto, v širši kontekst. Naučeno dobi še dodano vrednost. Za predstavitev naučenega je možnih več načinov. Tu je vsa kreativnost prepuščena učencem in učiteljem. Tokrat si pogledamo, kako lahko v zaključni fazi projektnega učenja naredimo animacijo – kratek animirani film. Izdelava kratkega animiranega filma v stop-motion tehniki pokrije mnoga področja iz učnih načrtov in tudi zakonitosti sodobne šole. Učenci se poleg navajanja na uporabno vrednost IKT in smiselno rabo digitalnih tehnologij urijo tudi v razvijanju vizualne pismenosti in spoznavajo zakonitosti video vsebin, ki so v današnjem svetu, ko smo obkroženi z video in vizualnimi sporočili, še kako pomembne.

5. Mojca Škof: Kako povezati poglavje ekonomike gospodinjstva z osnovami tekstila (skofm@os-danilekumar.si)

V poglavju osnove ekonomike učenci spoznajo, kje vse in kako lahko ljudje živijo. Z učenci razmišljamo, da je v družini dobro načrtovati porabo časa za nujne in manj nujne potrebe. V delavnici bomo izdelovali simboličen dom  – hišo, ki nudi zavetje družinskim članom (v obliki lutk). Na koncu pa bomo za vsakega družinskega člana izdelali medaljo. V notranjost medalje bomo zapisali pet ključnih besed pohvale, kar je osnova za graditev dobrih medsebojnih odnosov.

6. Katarina Čepič: Vključevanje tujejezičnih otrok v program (mednarodnega) šolanja (cepick@os-danilekumar.si)

Vključevanje otrok k pouku, katerih znanje jezika šolanja je šibko, je večplastno. Obsega kognitivne, socialne, psihološke in kulturne elemente ter zahteva od učitelja holistični pristop. Prispevek je namenjen učiteljem jezikov, kakor tudi vsem ostalim učiteljem, ki pri pouku srečujejo učence z omejenim jezikovnim znanjem. Avtorica prispevka se bo osredotočila na splošen pregled področja, osvetlila primere dobrih praks in zaključila z vsesplošno debato.

7. Melita Plešnik: Story line pri pouku slovenščine (plesnikm@os-danilekumar.si)

Določeni elementi in metode omogočajo kvalitetno poučevanje in zlasti razvijanje medsebojnega sodelovanja, učenja, pomoči in razvijanja samega sebe kot osebnosti. Znanje, pridobljeno na ta način, pa je trajnejše in kvalitetnejše. Učenci do cilja pridejo sami oz. s sodelovanjem (učijo se drug od drugega).

8. Uroš Marolt: Šola je cirkus! (maroltu@os-danilekumar.si)

Je šola lahko cirkus? S cirkuško pedagogiko razvijamo koordinacijo, natančnost, hitrost, vztrajnost, sodelovanje ter učencem omogočimo varno preizkušanje meja.

Seznanili se bomo z nekaterimi standardnimi cirkuškimi disciplinami in pripomočki (npr. žogice, diabolo, kitajski krožnik, slackline) in načini, kako jih lahko umeščamo v pouk. Poseben poudarek bo na gibalnih izzivih, ki jih omogočajo lažje dostopni cirkuški pripomočki, kot so lesene palice, pavja peresa in kolebnice. Dejavnosti so primerne tako za najmlajše kot tudi starejše učence osnovnih šol. V zaključku bomo spregovorili o možnostih, kako si priskrbeti rekvizite, poglobiti svoje znanje cirkuških veščin ter kje si ogledati cirkuško predstavo. Izvedli bomo kratko praktično vajo, za katero potrebujete žogico (najbolje mehko, v velikosti teniške).

9. Irena Lahajner: Izgubljeni v vesolju (lahajneri@os-danilekumar.si)

Predstavitev poti, kako učence voditi od teme do končne predstavitve projektne naloge pri pouku fizike z uporabo IKT in s sodelovanjem učiteljev (učiteljica fizike, učiteljica angleščine, koordinatorica računalništva, šolski laborant, knjižničarka, svetovalna služba).
Udeležence bom seznanila s koraki projektnega dela pri izdelavi besedila, multimedijskih predstavitev in učnim listom. Izpostavila bom prednosti in pomanjkljivosti takega dela ter močne in šibke točke učencev pri tem delu.

10. Damjan Beton: Kakovostna šola smo dobri ljudje (betond@os-danilekumar.si)

Z vidika pozitivne psihologije bomo podali pogled, da je bistvo človeka dobro. Nato bomo preko delavniškega načina iskali dobro pri deležnikih šole (učenci – starši – učitelji) s pomočjo analize SWOT s poudarkom na iskanju prednosti in priložnosti po metodi odprtega prostora. Na koncu bomo znotraj skupine pogledali naše ugotovitve.

Povzetek mora vsebovati zgoščeno predstavitev namena in vsebine članka. V njem morajo biti jasno predstavljeni kontekst članka, obravnavane teme ter najpomembnejše ugotovitve. V povzetku ne ponavljajte naslova članka; prav tako naj ne vsebuje stavkov, ki se ponovijo kasneje v besedilu. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku v pisavi Times New Roman, velikost 12, poševno.
Povzetek sme obsegati največ 150 besed in do 6 ključnih besed.

• Andreja Hazabent
• Urška Šuštaršič
• Klemen Strmljan
• Karmen Bizjak Merzel
• Uroš Medar
• Ines Huber
• mag. Mojca Mihelič

Tehnična navodila oblikovanja prispevka

1. Avtorji prispevke v elektronski obliki pošljejo na naslov: bizjakmerzelk@os-danilekumar.si. Prispevki morajo biti oblikovani v skladu z zahtevami uredništva. Avtorji ob oddaji prispevka sporočijo tudi naslov za korespondenco oz. naslov elektronske pošte ter naslov institucije, v kateri so zaposleni, oz. domači naslov.

2. Prispevki

Prispevek (skupaj z izvlečkom in literaturo) naj obsega 6 do 9 strani. Besedilo naj bo napisano v pisavi Times New Roman, velikost 12, z medvrstičnim razmikom 1,5. Naslov članka in naslovi ter podnaslovi poglavij naj bodo napisani krepko. Besedilo naj bo levostransko poravnano, začetki odstavkov naj ne bodo umaknjeni navznoter, ampak naj bo pred vsakim novim odstavkom, naslovom, podnaslovom obvezno vrinjena prazna vrstica. Daljši navedki (nad tri vrstice) naj bodo ločeni od preostalega besedila, velikost pisave naj bo 11. Izpusti v navedku naj bodo označeni s tremi pikami med poševnima oklepajema /…/. Opombe niso namenjene citiranju literature, njihovo število naj bo čim manjše. Sklici naj bodo navedeni v oklepaju tekočega besedila: (Tivadar 2016: 140). V seznamih virov in literature se navajajo samo v besedilu omenjeni viri in literatura.

3. Navajanje virov in literature:

a) knjiga

– Schlamberger Brezar, Mojca, 2009: Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

– Foucault, Michel, 2011: Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis. Prev. Uroš Grilc.

b) zbornik

Javornik, Miha (ur.), 2006: Literatura in globalizacija (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 

c) članek v zborniku

Mikolič, Vesna, 2004: Medkulturna slovenistika – realnost ali izziv? Stabej, Marko (ur.): Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 37–47.

č) članek v reviji

Tivadar, Hotimir, 2018: Položaj slovenskega govora skozi prizmo stavčne fonetike – aktualizacija opisa osnovnih besedilnofonetičnih parametrov. Jezik in slovstvo 63/2-3. 7–24.

d) spletna stran

Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0: <https://viri.cjvt.si/gigafida/>. (Dostop dan. mesec. leto.)

Viri in literatura naj bodo navedeni ločeno.

4. Izvleček

Članki naj bodo opremljeni tudi s ključnimi besedami in izvlečkom (sinopsisom) v slovenščini in angleščini (to naj bo umeščeno pod naslov članka; naveden naj bo tudi angleški prevod naslova); izvleček naj obsega od osem do deset vrstic v velikosti pisave 10. Zbornik bo izšel na dan konference (2. del), zato je potrebno prispevek oddati najkasneje do 7. julija 2021. Avtor ob oddaji prispevka jamči za avtorstvo in prevzema vso odgovornost.

Zbornik najdete na tej povezavi.

Sekcija posterjev ima svoj termin predstavitev, ko od avtorjev pričakujemo obvezno prisotnost. V tem terminu so predvidena srečanja z zainteresirano publiko in individualne predstavitve avtorskih del obiskovalcem.

Vsi udeleženci konference si oglejte virtualno razstavo posterjev na tej povezavi, ki bo aktivna od 23. avgusta dalje. Izberite si vsaj dve predstavitvi in se udeležite kratke debate v predvidenem času, kot je zapisano v urniku.

Navodila za pisanje posterja

Bodite pozorni, da na posterju ni preveč besedila. Le-to naj bo podano v pregledni strukturi. Za ta namen smo vam poslali vnaprej pripravljeno predlogo.

Nasvet pri postavitvi posterja z naslednjimi koraki:

• naslov posterja
• avtor
• organizacija
• opredelitev ciljev
• opredelitev rezultatov
• sklepi

Uradna jezika poster sekcije sta slovenščina in angleščina.

Rok za oddajo posterja je 15. avgust. Pošljete ga na medaru@os-danilekumar.si.