Konferenca Trajnostno soustvarjanje kakovostne šole

Ljubljana, 7. oktober 2021

TRAJNOSTNO SOUSTVARJANJE KAKOVOSTNE ŠOLE

4. in 5. marca 2022, OŠ Danile Kumar, Ljubljana

»Vaša priložnost in odgovornost je, da imate vpliv na življenja otrok

in da ste del spreminjanja in rasti sistema.«

(Design thinking for educators)

Povabljeni ste na 2. strokovno konferenco z naslovom Trajnostno soustvarjanje kakovostne šole.

Odzivi, pohvale ter želje številnih udeležencev (kar 200) naše prve konference v letu 2021 so nas spodbudili, da nadaljujemo in načrtujemo novo konferenco z naslovom Trajnostno soustvarjanje kakovostne šole. Izhodišča marčevske konference 2022 smo izoblikovali na podlagi letošnje konference. Le-ta pa so:

• dvodnevni strokovni dogodek bo omogočil izmenjavo dobrih praks in primerov, temelječih na formuli možgani – srce – telo – duh; ukvarjanje ne le z razvojem možganov in uma, temveč tudi s socialnimi veščinami, etiko in čustveno inteligentnostjo;
• pokazati, da šola ni le prostor znanja, temveč tudi možnost ter priložnost učenja za življenje;
• ustvarjati družbo, temelječo na civilizacijskih etičnih standardih ter njim ustreznim vrednotam in znanju.

Zato ste povabljeni, da skupaj iščemo odgovore na vprašanja oz. izzive prihodnosti:

• Kaj so stebri današnje šole? Kaj pa šole prihodnosti?
• Kako blizu ali kako oddaljeni smo vrednotnim področjim: znanju in modrosti, skrbi za sočloveka, življenju, kulturi, naravi, zdravju, tradiciji, univerzalizmu, ustvarjalnosti, humanosti, pravičnosti, integriteti?
• Za kaj naj bi šola usposabljala mladega človeka?
• Kako in v kolikšni meri se današnja šola usmerja na potenciale mladega človeka?
• Kako narediti korak od učenja za ocene k učenju za znanje?
• Ali je v šoli pravšnje ravnovesje med tekmovalnostjo in sodelovanjem?
• Kako vzpostaviti ravnovesje med pravicami posameznika in odgovornostjo do skupnosti? Kakšna naj bo glede tega jutrišnja šola?
• Ali današnja šola sploh lahko preglasi virtualne svetove, družbena omrežja, aplikacije, računalniške igrice in druge generatorje dopamina? Kaj lahko glede tega stori šola v prihodnosti?
• Kako naj se izobraževanje sooči z izzivi digitalizacije in umetne inteligence v šoli?
• Kako sem kot učitelj praktik po epidemiji izkoristil učne ure za več kritičnega razmišljanja?
• Kdaj in v kolikšni meri se sliši glas učitelja in glas učenca?
• Moteči elementi v učnem procesu in iskanje rešitev zanje
• Kako učitelju uspeva, da strokovno in osebnostno raste?

Cilji konference

Epidemija in čas stalnih sprememb sta ponudila nove priložnosti za razmišljanje o sodobni oz. šoli prihodnosti. S konferenco želimo srečati in tudi povezovati učitelje, ravnatelje, strokovnjake, da podelijo svoje izkušnje ter dobre prakse pri svojem delu. Zato bodo na konferenci:

➙ predstavljene različne dobre prakse v šoli,

➙ izpostavljene debate, predstavitve referatov, okrogle mize, plenarni predavanji, delavnice,

➙ omogočena sodelovanja ter povezovanja za udeležence vzgojno-izobraževalnega procesa.

Konferenca je namenjena vsem strokovnim delavcem v osnovnih šolah. Zainteresirani lahko sodelujete kot poslušalci ali z aktivnim prispevkom. Konferenčni program bo obsegal plenarni del, delavnice ter okroglo mizo. Za aktivne udeležence je potrebno ob prijavi oddati kratek povzetek. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o izobraževanju.

Prijave na aktivno sodelovanje pri tematski konferenci z naslovom Trajnostno soustvarjajmo kakovostno šolo zbiramo do 22. oktobra 2021 na spletni strani www.os-danilekumar.si, kjer se lahko prijavite s pomočjo elektronske prijavnice.  Vse dodatne informacije lahko dobite pri Karmen Bizjak Merzel (bizjakmerzelk@os-danilekumar.si).

Datumi za aktivne udeležence (avtorje prijavljenih prispevkov):

1. Zadnji rok za prijavo k sodelovanju: do 22. 10. 2021 (Prijavo pošljite skupaj s povzetkom prispevka na pripravljeni e-obrazec.).
2. Obvestilo avtorjem o sprejetju prispevkov: do 15. 11. 2021.
3. Zadnji rok za oddajo celotnega prispevka: 15. 12. 2021.
4. Rok za oddajo zadnje verzije prispevka po morebitnih popravkih in prijavi preko portala KATIS: 15. 2. 2022.

Datum za udeležence – poslušalce: Prijava k sodelovanju do 15. 2. 2022 preko portala KATIS.

Kotizacija za udeležence srečanja:

• Polna cena udeleženca je 40 eur.
• Cena za udeležence iz VIZ je 35 eur.

V imenu organizacijskega in programskega odbora vas lepo pozdravljam,

Karmen Bizjak Merzel, prof. na OŠ Danile Kumar

PETEK, 4. marec 2022

SOBOTA, 5. marec 2022

Dr. Andreja Barle Lakota – Moč strasti v procesu edukacije

Dr. Andreja Barle Lakota je predvsem učiteljica, ki je izvajala pedagoško delo na skoraj vseh ravneh izobraževanja, in sicer v osnovni šoli, srednji šoli in tudi na treh različnih fakultetah. Kasneje je bila zaposlena na Zavodu za šolstvo in Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.   
Kot avtorica številnih publikacij, člankov in drugih prispevkov na področju vzgoje in izobraževanja se loteva obravnave zelo raznolikih tem z različnih zornih kotov, tako političnih, socioloških kot tudi pedagoških.  
Vprašanja kako soustvarjati kakovostno šolo se loteva kritično. Pri tem spodbuja pomen aktivnega državljanstva in domoljubja v slovenskem šolskem sistemu. Poudarja pomen izobraževanja za trajnostni razvoj, pomen izobraževanja v družbi prihodnosti, enake možnosti v izobraževanju in podpira priznavanje sistemskih vidikov neformalnega in priložnostnega učenja v šolah. 
Leta dela učiteljice so ji prinesla dragocena spoznanja. Še posebno to, da mlade vse prevečkrat vidimo le kot učence, ne pa kot avtonomne ljudi.  

Povzetek:

Prenos dediščine preteklih generacij je za vsako generacijo poseben izziv. Še posebej, če je osnovno vodilo prenosa spodbujanje moralne in intelektualne odličnosti pri vsakem posamezniku in hkrati izbor prenesene dediščine temelji na tistih znanjih in vrednotah, ki nove generacije usposabljajo, da so se sposobne soočati z izzivi, ki jih prinaša življenje. Zdi se, da smo danes vse bolj soočeni z instrumentalizacijo sveta, z vrednotenjem vsega življenja po kazalcih (ekonomske) učinkovitosti. V takem okolju znanje ni več vrlina, ni okras posameznika (kot je to že v 16. stoletju poudarjal Montaigne), ni namenjeno temu, da bi človek postal boljši in modrejš,i ampak postaja vse bolj blago, ki ima svojo vrednost samo in izključno na trgu. Je morda ravno zato vse težje osmisliti edukacijo tako učencem kot tudi učiteljem? Zagotovo bodo vprašanja osmišljevanja edukacije toliko bolj aktualna, kolikor bo sodobna tehnologija vplivala na oblikovanje naših identitet. Kaj je sploh še vredno prenašati mladim, ko je »treba samo vprašati Google« in so odgovori na dlani? Kaj še ostane nam, pedagoškim delavcem, ki smo vendarle verjeli v svojo prometejevsko vlogo? Morda pa je vendarle pred nami čas, ki bo dal prostor dimenzijam, ki krepijo človeškosti človeka in v tem procesu ima strast do edukacije, ki krepi moralno in intelektualno odličnost posameznika in skupnosti, posebno mesto.

Damjan Beton – V bistvu je dobro

Ines Polončič: Zdrav učiteljev glas

V prispevku bomo predstavili pomen glasu pri profesionalnih uporabnikih glasu, kamor spada tudi poklic učitelja. Raziskave, izvedene v tujini in pri nas v Sloveniji, pričajo, da mnogo učiteljev v času kariere izkusi težave z glasom. Učitelji vsakodnevno nenamerno govorijo preglasno, povzdignejo glas ali kričijo. Mnogo se jih ne zaveda, da z redno nepravilno uporabo glasu obremenijo glasilke do te mere, da se lahko pojavijo glasovne motnje, ki lahko vplivajo na upravljanje službe. Z osvetlitvijo pojma glasovne higiene želimo pri učiteljih ozavestiti, da imajo sami velik vpliv na vzdrževanje zdravega glasu. Predstaviti jim želimo uporabne tehnike za pridobivanje pozornosti učencev brez povzdigovanja glasu, preproste vaje za ogrevanje govornega aparata ter napotke pri ohranjanju zdravega glasu v času poučevanja.

Maruška Kerin, Jaka Saje: Češnja na torti ob koncu devetletke

V prispevku bova predstavila najino izkušnjo s programom MEPI – program osebnega razvoja mladih, ki ga na Osnovni šoli Šentvid izvajamo že tretje leto. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil. Vse aktivnosti, izzive in cilje, ki jih mladi želijo doseči na posameznem področju, si zastavljajo in dosegajo sami, odrasli pa jim pri tem nudimo osebno spremljanje, oporo in svetovanje ter določena posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Sodelovanje v programu MEPI daje mladim možnost, da pridobijo znanja, veščine in osebnostno-socialne kvalitete, ki so visoko vrednotene v 21. stoletju. Učijo se prepoznavati svoje cilje in iskati načine, kako te cilje doseči. Omenjenih spretnosti ni enostavno poučevati, hkrati pa zaradi preobsežnih učnih načrtov znotraj rednega pouka zanje zmanjkuje časa.

Marija Pepelnak: Razvijanje pogovornih veščin z umetnostjo in vpliv le-teh na profesionalni in osebnostni razvoj učitelja

Med raziskovanjem učiteljevega dobrega počutja na delovnem mestu, smo ugotovili, da je eden od najpomembnejših dejavnikov, da učitelj zna uporabiti možnosti, ki mu jih nudi obvladovanje veščin dobrega pogovora. To mu lahko pomaga tako pri pogovoru z učenci in starši kot pri lastni razbremenitvi in osebnostnem razvoju v pogovoru z vrstniki. V prispevku bomo prikazali model, kako lahko razvijamo dve izmed pomembnih pogovornih veščin – aktivno poslušanje in opazovanje – s pomočjo umetnosti in vpliv le-teh na profesionalni in osebnostni razvoj učitelja in nujno razbremenitev. Glasba je idealen medij, s katerim lahko razvijamo enega ključnih elementov pogovora, to je poslušanje. Ritem, melodija, tempo, harmonija in drugi elementi glasbe vplivajo na širok spekter čustvenih stanj, ki jih doživljamo tudi ob pogovoru. Poslušanje glasbe nam nudi varni prostor za prepoznavanje in upravljanje čustev in razvijanje veščin aktivnega poslušanja, z opazovanjem likovnih del razvijamo sposobnosti opazovanja, z umetniškim ustvarjanjem pa premikamo meje in predelujemo predsodke, ki so lahko ovira pri vodenju uspešnega pogovora.

Miha Klanjšek: Odgovornost – temeljna vrednota demokratične družbe

Sposobnost prevzemanja odgovornosti je eden od ključnih vzgojnih ciljev vzgoje v samostojnost, vzgoje v demokratično družbo, kjer je svoboda posameznika omejena zgolj s pravicami drugih ljudi. Omenjena sposobnost posamezniku omogoča, da se vzdrži vseh tistih vedenj, ki negativno vplivajo nanj ali na družbo, v kateri deluje. Zmožnost sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja tako ščiti posameznika in družbo pred destruktivnimi vedenjskimi vzorci. V prispevku avtor razmišlja o vlogi odgovornosti v sodobni družbi in obravnava različne možnosti učenja, razvijanja in spodbujanja prevzemanja odgovornosti v šolskem prostoru in kako učence v času šolanja čim bolje izuriti v izbrani sposobnosti.

Mateja Jerina: Na razrednih urah spreminjamo svoja prepričanja in spreminjamo svet

V prispevku želim predstaviti dobro prakso, ki jo izvajam na OŠ Preserje pri Radomljah, Glasserjevi kakovostni šoli. Na razrednih urah se skozi socialne in dramske igre, mediacijo, sodelovalno učenje učimo, da izbiramo svoje vedenje, misli, posredno pa tudi čustva in počutje. Učimo se, da smo sami kreatorji in režiserji svojega gledališča življenja. Z znanji, pridobljenimi na študiju realitetne terapije – teorije izbire, učencem pomagam razumeti, kako v resnici delujemo. Venomer kombiniramo, kar je zapisano v naših genih, s tistim, kar se v življenj naučimo. Spoznanje, da smo za svoje vedenje, dejanja, čustvovanja odgovorni sami, omogoča učiteljem in učencem, da iz dneva v dan strokovno in osebnostno rastemo in tako trajnostno soustvarjamo kakovostno šolo.

Janja Rudolf: Kako skozi raziskovalno delo in podjetnost vključiti mlade v razmišljanje o razvoju lokalne skupnosti

Sodobne šole si ne moremo predstavljati brez spodbujanja raziskovanje in razvijanja podjetniških idej. V prispevku predstavljam primer dobre prakse, kako so učenci razvili podjetniško idejo in raziskali odnos do ideje v lokalni skupnosti. Predstavljena  ideja  je  nastala  iz  interesa za avtomobilizem in avtomobilistični šport. Ker so možnosti tovrstnih udejstvovanj v Sloveniji slabo izkoriščene, smo začeli razmišljati, kako bi lahko v Ormožu začeli razvijati avtomobilistične športe. Ker je prvi pogoj za razvoj te panoge primerna infrastruktura, smo začeli z razvijanjem načrta dirkališča. Za lokacijo smo izbrali območje glinokopa, ker je lokacija dostopna, dovolj velika in odmaknjena od samega mesta. Dirkališče bi nudilo izvedbo različnih avtomobilističnih in tudi motorističnih prireditev, bilo pa bi namenjeno tudi vsem navdušencem nad hitrostjo.

Margaret Godec: Branje – pomembna življenjska veščina in temelj znanja

Branje je naše temeljno orodje za delovanje v sodobni družbi, saj se s potrebo po branju srečujemo na vsakem koraku naših vsakodnevnih obveznosti (v trgovini, restavraciji, javnem prometu, navodilih za uporabo, pri imenih ulic…). Tako ima tudi za učence usvojena avtomatizirana tehnika branja vpliv na njihov vsestranski razvoj, ker ne vpliva samo na njihovo učno uspešnost, ampak tudi na njihovo socialno vključevanje in kasneje na njihove zaposlitvene možnosti in kvaliteto življenja. Pomembno vlogo pri učenju branja prevzemajo različni strokovnjaki v sodelovanju z učenčevimi starši, saj so učenci uspešnejši pri usvajanju tehnike branja, če so deležni več spodbud v domačem okolju. Z vzajemnim sodelovanjem tako omogočijo učencu, da usvoji stopnjo samostojnega branja, ki vključuje tekoče branje z razumevanjem.

V prispevku bomo predstavili proces identifikacije učencev s slabše razvito tehniko branja in strategije učenja branja s katerimi učence motiviramo k branju in razvijamo njihovo bralno kulturo. Spoznanja predstavljena v prispevku so lahko v pomoč strokovnim delavcem, ki se vključujejo v proces učenja branja, ki je pomembna življenjska veščina, ki učencem omogoča pridobivanje novih informacij in znanj.

Blanka Tomšič Premrl: Aktivno počučevanje tujega jezika

Biti enojezičen je stvar preteklosti. V času svojega osnovnošolskega izobraževanja učenec spoznava tuji jezik skozi vse štiri jezikovne zmožnosti, ki mu omogočajo izražanje v tujem jeziku. Ljudje si zapomnimo kar 70 odstotkov tega, kar sami vidimo, slišimo in rečemo in kar 90 odstotkov tega, kar sami počnemo. Če učenec jezika aktivno ne uporablja, pa četudi v umetnem okolju učilnice, jezika ne bo v dovolj dobri meri usvojil. Učbeniki nam sicer ponudijo nekaj možnosti, kako aktivno izpeljati pouk, vendar hitro zanemarimo dejavnosti, ki nam vzamejo preveč časa. Pa vendar, ko so učenci aktivno vključeni v pouk in dejavnosti, ki jih učitelj pripravi, je zadovoljstvo obojestransko. Učenec dobi priložnost, da izkaže svoje pridobljeno znanje, učitelju pa je to motivacija za nadaljnje delo.

Vesna Rižnik: Pot do samostojnosti v učni kuhinji po načelih trajnostnega načina prehranjevanja

V današnjem času je zelo pomembno, da vsi ljudje težimo k trajnostnemu načinu prehranjevanja. To pomeni, da izbiramo okolju prijazno, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Ker lahko tudi v vzgojno-izobraževalni instituciji strokovni delavci učencem privzgojimo zdrave prehranjevalne navade, ki bodo z njimi ostale za vedno, našim učencem z motnjo v duševnem razvoju predstavimo načela trajnostnega prehranjevanja, izdelamo knjižico receptov zdrave prehrane ter z njimi opravimo vse korake priprave obroka za lažjo pot v samostojnost – od nakupa živil na tržnici ali v trgovini, do končnega obroka v učni kuhinji.

Samostojna priprava enostavnega in zdravega obroka je eden izmed ciljev predmeta delovna vzgoja, kjer učence usposabljamo za tista vsakodnevna opravila, ki jih posameznik lahko opravi sam in s tem zmanjšuje odvisnost od tuje pomoči v času odraslosti.

Irena Dečman: Čustvena inteligenca

Na svet smo prišli s sposobnostjo, da se naučimo vrsto spretnosti. Opremljeni smo z možnostjo, da razvijemo različna čustva. Čustva so naše vodilo in usmerjevalec, kako ravnamo v določenih situacijah. Oblikujejo naše vrednote in odnose ter vplivajo na vsa življenjska področja. Človek z visoko razvitimi čustvenimi spretnostmi ima več možnosti za srečno in uspešno življenje. Empatija nam omogoča pristen stik s seboj ter posledično globlje razumevanje drugih. Otroke je pomembno naučiti razvijanja čustvene inteligence in jih opremiti z veščinami, s katerimi bodo sposobni doživljati in nadzorovati čustva, za kar sta prvotnega pomena notranja umirjenost in človekova zmožnost avtentičnega izražanja. Naša prioriteta naj postaneta medsebojna pomoč in spoštljiv odnos do življenja.

Uroš Marolt: Gozdna pedagogika v urbanem okolju

Gozdna pedagogika je metoda okoljskega vzgajanja in izobraževanja s poudarkom na celostnem razvoju otrok. Gozd oblikuje vrednote, ki se ne odražajo le v pozitivnem odnosu do narave in okolja, ampak tudi v polnejšemu doživljanju sebe in življenja. V času pandemije še dodatno poudarjamo pomen pouka na prostem. Kako izpeljati učno uro v najbogatejši učilnici – gozdu? Kakšne možnosti imamo kot šola v urbanem okolju? Katere kompetence potrebuje učitelj za pouk na prostem? Izhajal bom iz osebne izkušnje s poučevanjem v gozdnem vrtcu na Finskem in večletnega vodenja otrok v gozd in hribe ter predstavil dejavnosti, ki jih omogoča zeleno šolsko igrišče.

Eva Zore: Osnovnošolci raziskujejo antični svet

Prispevek z naslovom Osnovnošolci raziskujejo antični svet (Frazemi iz grško-rimske mitologije pri pouku slovenskega jezika) obravnava frazeologijo kot del učnega načrta pri pouku slovenščine. Posveča se združevanju antične književnosti in pouka jezika, natančneje slovaroslovja. V teoretičnem delu je članek osredotočen na frazeologijo kot vedo, pravopisno vprašanje frazemov in vrste splošnih in specializiranih slovarjev, kjer lahko najdemo frazeološka gesla. Prispevek prikazuje primer dobre prakse povezovanja antičnih motivov (mitologije) s poukom frazeologije (Tantalove muke, Sizifovo delo, Pandorina skrinjica, Ahilova tetiva …) in hkratnim iskanjem frazeoloških enot po spletnih slovarskih korpusih. Učenci se tako sočasno naučijo teorijo in razvijajo svoje veščine rokovanja z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. Pomembno je, da učenci v poplavi virtualnih svetov, družbenih omrežij in aplikacij najdejo smiselno pot za uporabo le-teh kot pomoč pri učenju.

Uroš Kolar:  Kako je pouk na daljavo vplival na spremembo učnih gradiv in mobilne naprave spremenil v učno orodje

Ob poplavi informacij in dosegljivosti le teh vsakomur, se vloga učitelja spreminja. Učenci, dijaki in nasploh vsi vedoželjni, brskajo po svetovnem spletu in se učijo z uporabo novih tehnologij.  S pojavom pouka na daljavo smo se izvajalci srečali z veliko novimi izzivi. Eno od pomembnejših je prav gotovo bilo kako motivirati dijake, da ostanejo na »našem kanalu«. Pri pouku na daljavo smo opazili, da je s primernimi e-gradivi pouk bolj individualiziran. Omogoča hitrejši napredek predvsem tistih, ki imajo več predznanja. Pomemben element interaktivnosti je takojšnja povratna informacija njim in nam o tem, kako dobro so razumeli novo snov. Podoben izziv je bilo tudi sestavljanje utrjevanj in preizkusov znanja. Drugi izziv je bil, kako jih v njihovem učnem okolju motivirati, da ostanejo »z nami«. Imeli smo namreč veliko tekmecev, ki so imeli številne prednosti.

Teja Jaušovec: Moč naših misli ter pomen sprostitve

V sodobnem svetu ljudje nenehno stremimo k dobrinam, k vedno višjim rezultatom in k nenehnemu samopotrjevanju. To je opazno tako med odraslimi kot med mladostniki, ponekod tudi že med otroci. Skoraj vsak človek čuti neke vrste tesnobo, stisko, strah ali negotovost, ko se sooča z vsakodnevnimi obveznostmi. Hiter tempo nas utruja in izčrpava ter povzroči, da smo vedno bolj odmaknjeni od samega sebe. To pa zmanjša veselje, občutek zadovoljstva in kar je zelo pomembno: svojo lastno kreativnost, ki jo vsak prinese na svet v svoji unikatni obliki. Ko je človek dalj časa (morda tudi več let) pretirano pod stresom, opravlja vsakodnevne službene in prostočasne opravke avtomatizirano. V prispevku je opisanih nekaj primerov sprostitve in poudarjen pomen moči naših lastnih misli, s katerimi se lahko naučimo upravljati na način, da nam bo prinesel željene rezultate.

Jure Jeromen: Tek na smučeh v osnovni šoli

V skupino nordijskih športov sodijo smučarski skoki, tek na smučeh in kombinacija. Tek na smučeh je od vseh najbolj primeren za učenje otrok in na naši šoli že vrsto let to dejavnost  na zimskem športnem dnevu ponujamo vsem otrokom. Pri športu sodelujejo praktično vse mišične skupine, zaradi cikličnih gibov pa sklepi spodnjih okončin niso dodatno obremenjeni. Z njim razvijamo praktično vse motorične sposobnosti: moč, koordinacijo, vzdržljivost, ravnotežje, gibljivost in hitrost. V nadaljevanju bom opisal, kakšno opremo otroci potrebujejo, kako jih naučimo osnovne tehnike teka in kako jih motiviramo za to športno dejavnost. Ker je za večino učencev ta dejavnost nekaj novega, je še posebej pomembno, da jim prvi stik s snegom približamo na prijazen način. Ker ta dejavnost nikakor ni tekmovalno naravnana, dodatno spodbuja medsebojno pomoč in sodelovanje.

Denis Divjak: KREPITEV VEŠČIN SODELOVANJA SKOZI IGRO PRI POUKU ŠPORTA

Otrok se z igro uči na zabaven način, spoznava sebe in svet okoli sebe. Razvija različne sposobnosti ter pridobiva izkušnje in znanja. Vpliva tudi na svoje čustveno in socialno življenje. Pri pouku športa poskušamo pri otrocih razvijati različne za življenje potrebne veščine, kot so zaupanje, komunikacija, sodelovanje, odprtost do drugih mnenj in sprejemanje le-teh. Raznolike igre učenci v parih, manjših in večjih skupinah rešujejo probleme oz. poskušajo priti do skupnega cilja.

Zbornik najdete na tej povezavi.

• Karmen Bizjak Merzel
• Marija Fabčič, vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje MOL, ustanoviteljice OŠ Danile Kumar
• Andreja Hazabent
• Ines Huber
• Žan Jovišić
• Uroš Medar
• mag. Mojca Mihelič
• Klemen Strmljan
• Urška Šuštaršič
• Oskar Težak