ENG

Konferenca Soustvarjajmo kakovostno šolo

 

                                MEDNARODNA SPLETNA KONFERENCA OŠ DANILE KUMAR                               

SOUSTVARJAJMO KAKOVOSTNO ŠOLO

1. del: 5. in 6. marec 2021

2. del: 27. avgust 2021

 

Razpis za mednarodno spletno konferenco marec 2021

Ljubljana, 10. 2. 2021

                                                    

R A Z P I S

ZA MEDNARODNO SPLETNO KONFERENCO

SOUSTVARJAJMO KAKOVOSTNO ŠOLO

(izvedba v dveh delih)

 

Lanskoletno izpeljavo mednarodne konference Soustvarjajmo kakovostno šolo, ki smo jo želeli izvesti 17. marca 2020 na OŠ Danile Kumar v Ljubljani, nam je preprečila nastala epidemija.

Letos smo se odločili, da jo bomo izvedli s pomočjo spletnih orodij, in sicer v dveh delih: uvodni del 5. in 6. marca ter nadaljevanje 27. avgusta 2021, v skupnem obsegu 16 ur.

Nekateri cilji, h katerim stremimo, so:

  • še najprej kakovostna splošna izobrazba,
  • usvajanje novih strategij učenja, ki vključujejo tudi IKT,
  • ozaveščanje o pomembnosti osebnega ravnovesja,
  • učenje dnevne organizacije lastnega dela in učenja,
  • nujno gibanje v času učnega procesa in izven njega,
  • oblikovanje šolske kulture, temelječe na empatiji in sprejetosti s poudarkom na sistemu sprejetih vrednot.

Eno od temeljnih načel dobre šole je tudi izboljšanje kakovosti odnosov in boljša medsebojna povezanost. Zato ste povabljeni, da skupaj iščemo odgovore na naslednja vprašanja:

  • Kakšna je vloga učitelja v 21. stoletju?
  • Na kakšne načine pri učencu razvijamo kritično razmišljanje, načrtovanje in raziskovanje lastnega učenja ter znanja?
  • Kaj naši učenci v učnem procesu potrebujejo, da učni proces poteka v sodelovalnem in spodbudnem okolju?
  • Kako pomembno je doživljajsko učenje in koliko ga vnašamo v svoje poučevanje?
  • Kako spodbujamo medvrstniško sodelovanje in kje so največje ovire zanj?
  • Katera znanja, veščine in izkušnje morajo pridobiti osnovnošolci?
  • Za kakšno partnerstvo gre pri odnosu učenec – učitelj?
  • V kakšni meri se sliši glas učitelja in v kakšni glas učenca?
  • Kateri so pomembni gradniki samopodobe generacij z, α … ?
  • Kaj pozitivnega nam je prinesla v šolski prostor pandemija?
  • Digitalizacija učnega procesa

Vabimo vas, da se za oba dela konference prijavite k udeležbi preko portala Katis, najkasneje do 3. marca 2021. Za drugi del konference je še čas za prijavo aktivnega sodelovanja z izvedbo delavnice oz. predavanja.

Uvodni del

V petek, 5. marca popoldne, in v soboto, 6. marca 2021, program zajema nastope štirih plenarnih govorcev, priznanega slovenskega strokovnjaka dr. Kristijana Muska Lešnika ter tri govorce iz tujine z bogatimi izkušnjami na področju šolstva. Poleg teh smo v prvi del konference umestili lanskoletne prijavljene in odobrene prispevke. Podrobnejši program tega dela bo od 11. 2. 2021 dalje objavljen na spletni strani OŠ Danile Kumar
http://www.os-danilekumar.si/konferenca-soustvarjajmo-kakovostno-solo/ .

Aktivni udeleženci, ki ste bili izbrani že lani,  morate ob prijavi oddati le še povzetek v angleškem jeziku na spletni strani www.os-danilekumar.si. Tu boste našli tudi navodila za pripravo strokovnega prispevka. Celoten strokovni prispevek za 1. del konference pričakujemo do 28. februarja 2021. Prosimo, da na naslov bizjakmerzelk@os-danilekumar.si pošljete gradivo, ki ga boste uporabili za prezentacijo svojega prispevka.

Nadaljevanje konference

Na podlagi odzivov ter želja udeležencev bomo 27. avgusta 2021 organizirali nadaljevanje navedene mednarodne spletne konference, za katero sprejemamo nove prijave za vašo aktivno udeležbo. V tem primeru se je ravno tako potrebno do 3. marca prijaviti preko Katisa, poleg tega pa velja še naslednja časovnica:

  • 31. marec 2021 – rok za oddajo prijave preko spletnega obrazca (gl. zgornjo povezavo) s povzetkom v slovenščini in angleščini,
  • april 2021 – obvestilo o sprejetju ali zavrnitvi prispevka,
  • julij 2021 rok za oddajo celotnega članka (v enem od jezikov konference), priporočena dolžina 6–10 strani (več informacij bomo podali na spletni strani www.os-danilekumar.si).

Navodilo za izvedbo delavnice boste prejeli takoj po prijavi.

Strokovni prispevki bodo objavljeni v elektronskem zborniku, ki bo izšel na dan avgustovske konference. Vsi udeleženci boste prejeli potrdilo o udeležbi, izvajalci delavnic pa tudi potrdilo o samostojnem referatu na mednarodni konferenci. Del konference bo potekal v angleškem in hrvaškem jeziku. Kotizacija za konferenco (1. in 2. del) je 10 evrov. Vse dodatne informacije naslovite na Karmen Bizjak Merzel (bizjakmerzelk@os-danilekumar.si).

 

Karmen Bizjak Merzel, OŠ Danile Kumar
koordinatorica konference       

Program konference 2021

2. del: Delovni osnutek

PETEK, 27. avgust 2021

8.00–8.15 Odprtje konference
8.15–9.00 Plenarno predavanje
9.15–10.00 Delavnice
10.15–11.00 Delavnice
11.00–12.30 Poster sekcija (2 x 45′)
12.45–13.30 Delavnice
13.45–14.30 Delavnice
14.45–15.30 Plenarno predavanje
15.30­–16.00 Zaključek

1. del:

PETEK, 5. marec 2021

16.00 OTVORITEV KONFERENCE SLO / ENG
16.15–17.00

PLENARNO PREDAVANJE

Kristjan Musek Lešnik
KAKOVOSTNA ŠOLA PO EPIDEMIJI: O COKLAH IN KRILIH

MEET & GREET
The opportunity to share ideas and meet presenters from abroad

SLO/ENG
17.30–18.15

Emily Staudacher:

Developing a sensitive and supportive writing workshop that provides writing as a coping strategy to overcome trauma and adversity (International School Carinthia, Austria)

ENG

Lilijana Klinger, Marko Šolić:

Engage in STEM (Matija Gubec International School, Croatia)

ENG

Katarina Lovenjak:

Naj se krešejo mnenja ali preprost recept za razredno debato (Gimnazija Kranj, Slovenija)

ENG

Simona Samida Cerk:

Interdisciplinarni pristop pri poučevanju družbe (OŠ Franceta Bevka, Slovenija)

SLO

Tina Starec Klobasa:

Kamišibaj povezuje (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

ENG

Anja Podreka:

Sodobna umetnost v OŠ (OŠ Danile Kumar, Slovenija

ENG


SOBOTA, 6. marec 2021

9.00–9.45

PLENARNO PREDAVANJE

Jukka Miettunen:

Managing the Change Finnish Way (Yli-Iin koulu, Finland)

ENG
10.15–11.00

Jennifer Navarre:

Balanced Literacy and Fitting It In To Your Classroom (IS Carinthia, Austria)

ENG

Mojca Planinc:

Pouk kot gledališče in igrišče (OŠ Franceta Bevka, Slovenija)

SLO

Lojzka Lušin:

Življenjska matematika (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

ENG

Brigita Praznik Lokar:

Formativno spremljanje pri pouku zgodovine z avtentičnimi nalogami (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

SLO

Tanja Jankovič:

Animirani film pri projektnem delu v razredu (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

*prosimo, da si vnaprej na svoj pametni telefon naložite aplikacijo Stop Motion Studio

SLO

Mojca Škof:

Kako povezati poglavje ekonomike gospodinjstva z osnovami tekstila (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

SLO

Katarina Čepič:

Vključevanje tujejezičnih otrok v program (mednarodnega) šolanja (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

ENG
11.15–12.00

Ines Schreiner:

The impact of the adolescent brain research on educating middle school students (International School Carinthia, Austria

ENG

Emilia Hiltunen, Sari Sälevä and Ville Sillanpää:

Co-teaching Towards Sustainable Future With STEAM (Yli-Iin koulu, Finland)

ENG

Melita Plešnik:

Story line pri pouku slovenščine (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

SLO

Uroš Marolt:

Šola je cirkus! (OŠ Danile Kumar, Slovenija

SLO

Irena Lahajner:

Izgubljeni v vesolju (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

ENG

Damjan Beton:

Kakovostna šola smo dobri ljudje (OŠ Danile Kumar, Slovenija)

SLO
12.15–13.00

PLENARNO PREDAVANJE

James Brightman:

Launching Virtual Professional Learning Networks within ACES (IS Carinthia, Austria

ENG
13.00-13.45 PLENARNI POVZETEK SLO / ENG

 

Plenarni predavatelji 2021

2. del – 27. avgust 2021:

  • Barbara Kompjut
  • tuji predavatelj
1. del – 5. in 6. marec 2021:
  • dr. Kristijan Lešnik Musek – Kakovostna šola po epidemiji: O coklah in krilih
  • Jukka Miettunen – Managing the Change Finnish Way
  • James Brightman – Launching Virtual Professional Learning Networks within ACES

 

Povzetki prispevkov 2021

PETEK, 5. marec 2021

  1. Katarina Lovenjak: Naj se krešejo mnenja ali preprost recept za razredno debato

Kako lahko učitelji učencem zagotovimo čas in prostor, kjer se lahko načrtno urijo v razvijanju argumentov, utemeljevanju raznolikih mnenj in stališč? Kje mladi skozi najrazličnejše tematike razvijajo kritično mišljenje? Predstavitev bo prikazala, kako to storiti na preprost način z razredno debato, v kateri aktivno sodeluje do trideset učencev ne glede na njihove različne stopnje predznanja, veščin in sposobnosti.

  1. Simona Samida Cerk: Interdisciplinarni pristop pri poučevanju družbe v 5. razredu

Prispevek predstavlja izzive sodobne šole, ki temeljijo na interdisciplinarnem poučevanju, sodelovalnem učenju, inovativnih učnih pristopih ter učnih okoljih, podprtih s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Sodobni koncepti znanja v ospredje postavljajo spretnosti in veščine, kot so sposobnost samostojnega iskanja informacij, sposobnost kritičnega presojanja informacij, sposobnost uporabe informacij v različnih situacijah, reševanje problemov, sodelovanje in ustvarjalnost. Pri tem je pomembna digitalna pismenost tako učiteljev kot učencev. V prispevku so podane smernice in inovativne rešitve poučevanja družbe v 5. razredu skozi interdisciplinaren pristop, pri katerem so učenci motivirani, miselno aktivni, samostojni ter dosegajo visoke učne učinke. Učitelj v sodobni šoli ni le posredovalec znanja, ampak tudi navduševalec, povezovalec in poslušalec.

  1. Tina Starec Klobasa: Kamišibaj povezuje

Kamišibaj (jap. kami: papir in šibaj: gledališče) je oblika pripovedovanja zgodb ob slikah s pomočjo lesenega odra in je kot taka izjemno uporabna v pedagoškem procesu, saj vključuje vse elemente formativnega spremljanja, zagotavlja medpredmetno povezovanje ter omogoča široko paleto možnosti za notranjo diferenciacijo. Poleg tega bo vračanje k analognemu po obdobju, ko je velik del pouka potekal na daljavo s pomočjo sodobnih tehnologij, še toliko bolj pridobilo na veljavi in ga je potrebno sedaj še bolj aktivno spodbujati.

  1. Anja Podreka: Sodobna umetnost v osnovni šoli

Predavanje se osredotoča na vodenje učencev skozi izdelavo projekta, ki je vezan na osebno izbiro motiva ali tematike (politika, okoljevarstveni problemi, skupnost …) ter hkrati iskanju referenc. V drugem delu projekta se učenci posvetijo načrtovanju izdelave modela (3D), nato pa ga tudi izvedejo. Predavanje bo namenjeno širjenju znanja in izkušenj o možnosti izvedbe novega učnega načrta ali prenovi, ki bi bila primerna sodobnejšim praksam poučevanja, poznavanja in razumevanja globalnih problematik skozi umetnost.

SOBOTA, 6. marec 2021

  1. Mojca Planinc: Gledališče je lahko naše igrišče, laboratorij, kuhinja …

Pomembno se je zavedati, da se gledališče kot umetnost in gledališče kot medij poučevanja popolnoma razlikujeta. V praksi ne zasledimo veliko konkretnih primerov gledališča kot medija poučevanja v šoli. Gledališče daje otrokom možnost raziskovanja, soočanja s težavami, odkrivanja drugačnih rešitev problemov. Proces poteka v spodbudnem, sprejemajočem okolju in učenci se tako učijo kritičnega mišljenja. Po uvajanju gledaliških dejavnosti opažam pozitivne odzive otrok, trajnejša, praktično pridobljena znanja, hitrejše memoriranje, ustvarjalno reševanje problemov, izboljšanje orientacije in koordinacije, samozavestnejše govorno nastopanje, izboljšanje in ozaveščanje lastne komunikacije, izboljšanje odnosov med učenci … Učenje preko gledališča ni le izkustveno, je hkrati tudi celostno.

  1. Lojzka Lušin: Življenjska matematika

 Če želimo vzpodbuditi najvišji nivo kritičnega in ustvarjalnega razmišljanja, moramo poučevati matematiko s pomočjo celostnih problemskih nalog iz vsakdanjega življenja. Pri teh nalogah se osnovne matematične vsebine prepletajo in povezujejo z elementi iz vsakdanjega življenja. Pri reševanju mora učenec misliti z matematičnimi vsebinami, jih smiselno povezati in nadgraditi. Raziskovanje življenjskega problema na tak način pripelje učenca do najvišje stopnje razumevanja danega problema, kar pokaže z ustvarjanjem podobnih lastnih življenjskih situaciji. Delavnica bo prikaz povezave matematični vsebin in situacij iz vsakdanjega življenja s pomočjo razvoja različnih veščin, kot so sodelovalno učenje, samostojno raziskovanje in evalviranje svojega dela. Znanje, pridobljeno na tak način, da ga lahko prikličemo s problemskimi življenjskimi situacijami, je živo, gibko in aktivno. 

  1. Brigita Praznik Lokar: Formativno spremljanje pri pouku zgodovine z avtentičnimi nalogami

Formativno spremljanje učence navaja, da samostojno razmišljajo o svojem učenju, načinih, kako priti do znanja, kaj so se naučili, katere veščine so pridobili in čemu se sploh učiti. Vloga učitelja pa je, da učence vodi in jim ozavesti vse korake formativnega spremljanja. Tako učitelj v učilnici stopi v ozadje, vseeno pa tak pouk od učitelja terja veliko priprav in časa.

  1. Tanja Jankovič: Animirani film pri projektnem delu v razredu

V prispevku se posvetimo zaključni fazi projektnega pristopa k učenju – predstavitvi naučenega. Predstavitev naučenega, izdelkov in dokazov o učenju je izrednega pomena, saj učenci s tem dodatno osmislijo učenje in ga postavijo na svoje mesto, v širši kontekst. Naučeno dobi še dodano vrednost. Za predstavitev naučenega je možnih več načinov. Tu je vsa kreativnost prepuščena učencem in učiteljem. Tokrat si pogledamo, kako lahko v zaključni fazi projektnega učenja naredimo animacijo – kratek animirani film. Izdelava kratkega animiranega filma v stop-motion tehniki pokrije mnoga področja iz učnih načrtov in tudi zakonitosti sodobne šole. Učenci se poleg navajanja na uporabno vrednost IKT in smiselno rabo digitalnih tehnologij urijo tudi v razvijanju vizualne pismenosti in spoznavajo zakonitosti video vsebin, ki so v današnjem svetu, ko smo obkroženi z video in vizualnimi sporočili, še kako pomembne.

  1. Mojca Škof: Kako povezati poglavje ekonomike gospodinjstva z osnovami tekstila

V poglavju osnove ekonomike učenci spoznajo, kje vse in kako lahko ljudje živijo. Z učenci razmišljamo, da je v družini dobro načrtovati porabo časa za nujne in manj nujne potrebe. V delavnici bomo izdelovali simboličen dom  – hišo, ki nudi zavetje družinskim članom (v obliki lutk). Na koncu pa bomo za vsakega družinskega člana izdelali medaljo. V notranjost medalje bomo zapisali pet ključnih besed pohvale, kar je osnova za graditev dobrih medsebojnih odnosov.

  1. Katarina Čepič: Vključevanje tujejezičnih otrok v program (mednarodnega) šolanja

Vključevanje otrok k pouku, katerih znanje jezika šolanja je šibko, je večplastno. Obsega kognitivne, socialne, psihološke in kulturne elemente ter zahteva od učitelja holistični pristop. Prispevek je namenjen učiteljem jezikov, kakor tudi vsem ostalim učiteljem, ki pri pouku srečujejo učence z omejenim jezikovnim znanjem. Avtorica prispevka se bo osredotočila na splošen pregled področja, osvetlila primere dobrih praks in zaključila z vsesplošno debato.

  1. Melita Plešnik: Story line pri pouku slovenščine

Določeni elementi in metode omogočajo kvalitetno poučevanje in zlasti razvijanje medsebojnega sodelovanja, učenja, pomoči in razvijanja samega sebe kot osebnosti. Znanje, pridobljeno na ta način, pa je trajnejše in kvalitetnejše. Učenci do cilja pridejo sami oz. s sodelovanjem (učijo se drug od drugega).

  1. Uroš Marolt: Šola je cirkus!

Je šola lahko cirkus? S cirkuško pedagogiko razvijamo koordinacijo, natančnost, hitrost, vztrajnost, sodelovanje ter učencem omogočimo varno preizkušanje meja.

Seznanili se bomo z nekaterimi standardnimi cirkuškimi disciplinami in pripomočki (npr. žogice, diabolo, kitajski krožnik, slackline) in načini, kako jih lahko umeščamo v pouk. Poseben poudarek bo na gibalnih izzivih, ki jih omogočajo lažje dostopni cirkuški pripomočki, kot so lesene palice, pavja peresa in kolebnice. Dejavnosti so primerne tako za najmlajše kot tudi starejše učence osnovnih šol. V zaključku bomo spregovorili o možnostih, kako si priskrbeti rekvizite, poglobiti svoje znanje cirkuških veščin ter kje si ogledati cirkuško predstavo. Izvedli bomo kratko praktično vajo, za katero potrebujete žogico (najbolje mehko, v velikosti teniške).

  1. Irena Lahajner: Izgubljeni v vesolju

Predstavitev poti, kako učence voditi od teme do končne predstavitve projektne naloge pri pouku fizike z uporabo IKT in s sodelovanjem učiteljev (učiteljica fizike, učiteljica angleščine, koordinatorica računalništva, šolski laborant, knjižničarka, svetovalna služba).
Udeležence bom seznanila s koraki projektnega dela pri izdelavi besedila, multimedijskih predstavitev in učnim listom. Izpostavila bom prednosti in pomanjkljivosti takega dela ter močne in šibke točke učencev pri tem delu.

  1. Damjan Beton: Kakovostna šola smo dobri ljudje

Z vidika pozitivne psihologije bomo podali pogled, da je bistvo človeka dobro. Nato bomo preko delavniškega načina iskali dobro pri deležnikih šole (učenci – starši – učitelji) s pomočjo analize SWOT s poudarkom na iskanju prednosti in priložnosti po metodi odprtega prostora. Na koncu bomo znotraj skupine pogledali naše ugotovitve.

Navodila za pripravo povzetka

Povzetek mora vsebovati zgoščeno predstavitev namena in vsebine članka. V njem morajo biti jasno predstavljeni kontekst članka, obravnavane teme ter najpomembnejše ugotovitve. V povzetku ne ponavljajte naslova članka; prav tako naj ne vsebuje stavkov, ki se ponovijo kasneje v besedilu. Povzetek naj bo napisan v slovenskem in angleškem jeziku v pisavi Times New Roman, velikost 12, poševno.
Povzetek sme obsegati največ 150 besed in do 6 ključnih besed.

Delovna skupina za pripravo konference 2021
  • Andreja Hazabent
  • Urška Šuštaršič
  • Klemen Strmljan
  • Karmen Bizjak Merzel
Navodila za pisanje članka

Tehnična navodila oblikovanja prispevka

1. Avtorji prispevke v elektronski obliki pošljejo na naslov: bizjakmerzelk@os-danilekumar.si. Prispevki morajo biti oblikovani v skladu z zahtevami uredništva. Avtorji ob oddaji prispevka sporočijo tudi naslov za korespondenco oz. naslov elektronske pošte ter naslov institucije, v kateri so zaposleni, oz. domači naslov.

2. Prispevki

Prispevek (skupaj z izvlečkom in literaturo) naj obsega 6 do 9 strani. Besedilo naj bo napisano v pisavi Times New Roman, velikost 12, z medvrstičnim razmikom 1,5. Naslov članka in naslovi ter podnaslovi poglavij naj bodo napisani krepko. Besedilo naj bo levostransko poravnano, začetki odstavkov naj ne bodo umaknjeni navznoter, ampak naj bo pred vsakim novim odstavkom, naslovom, podnaslovom obvezno vrinjena prazna vrstica. Daljši navedki (nad tri vrstice) naj bodo ločeni od preostalega besedila, velikost pisave naj bo 11. Izpusti v navedku naj bodo označeni s tremi pikami med poševnima oklepajema /…/. Opombe niso namenjene citiranju literature, njihovo število naj bo čim manjše. Sklici naj bodo navedeni v oklepaju tekočega besedila: (Tivadar 2016: 140). V seznamih virov in literature se navajajo samo v besedilu omenjeni viri in literatura.

3. Navajanje virov in literature:

a) knjiga

– Schlamberger Brezar, Mojca, 2009: Povezovalci v francoščini: od teoretičnih izhodišč do analize v diskurzu. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.

– Foucault, Michel, 2011: Arheologija vednosti. Ljubljana: Studia humanitatis. Prev. Uroš Grilc.

b) zbornik

Javornik, Miha (ur.), 2006: Literatura in globalizacija (k vprašanju identitete v kulturah centralne in jugovzhodne Evrope v času globalizacije). Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. 

c) članek v zborniku

Mikolič, Vesna, 2004: Medkulturna slovenistika – realnost ali izziv? Stabej, Marko (ur.): Moderno v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. 40. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: zbornik predavanj. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 37–47.

č) članek v reviji

Tivadar, Hotimir, 2018: Položaj slovenskega govora skozi prizmo stavčne fonetike – aktualizacija opisa osnovnih besedilnofonetičnih parametrov. Jezik in slovstvo 63/2-3. 7–24.

d) spletna stran

Korpus pisne standardne slovenščine Gigafida 2.0: <https://viri.cjvt.si/gigafida/>. (Dostop dan. mesec. leto.)

Viri in literatura naj bodo navedeni ločeno.

4. Izvleček

Članki naj bodo opremljeni tudi s ključnimi besedami in izvlečkom (sinopsisom) v slovenščini in angleščini (to naj bo umeščeno pod naslov članka; naveden naj bo tudi angleški prevod naslova); izvleček naj obsega od osem do deset vrstic v velikosti pisave 10. Zbornik bo izšel na dan konference (2. del), zato je potrebno prispevek oddati najkasneje do 7. julija 2021. Avtor ob oddaji prispevka jamči za avtorstvo in prevzema vso odgovornost.

Poster sekcija

V pripravi …